Nekateri smo se peljali s čez kombiji čez celo Slovenijo in po sicer naporni in dolgi poti do vasi Srednje, kjer so se odprla nebesa nad nami. Matajur je bil čarobno osvetljen s sončnimi žarki. Uživali smo v soncem obsijanih razgledih, ki so nam dali energijo za začetek naše pustolovščine. opazovali smo krave in telička, ki so se pasli v bližini.
Na sliki pisana druščina inPlanincev, ki so razporejeni na cesti, spredaj je travnih, za njimi nekaj dreves, v ozadju se dvigujejo gore, arhiv inPlaninec
Izhodišče je bila vasica Srednje pri vaškem domu Mihaela Gabrijelčiča. V naši družbi smo se razveselili tudi novinarke Ane Vojnovič Zorman, ki je stopila tudi v čevlje prostovoljke in pomagala pri vzponu z vozičkom. V članku z naslovom Z invalidskim vozičkom v hribih,. je delila svoje vtise o premagovanju gorskih izzivov. Ko se je naša skupina le zbrala, večina nas je prišlo od daleč, je bil čas, da vzamemo pot pod noge proti cilju inkluzijskega pohoda Skupaj v hribe. Na invalidske vozičke je bilo potrebno namestiti vlečne vrvi, da bo vzpon lažji. Pot nas je vodila po asfaltni cesti mimo vasice Pušno in zaselka Vogrinki ob kateri so cvetele številne rože. Našo pot so popestrili tudi tuneli, kot opomnik na prvo svetovno vojno.
Na sliki moški v oranžni majici z gurtnami vleče invalidski voziče, ki ga potiska drugi moški, v ozadju so inPlainci, arhiv inPlaninec
Medtem hojo po senčni cesti, smo se veselo pogovarjali in hitro smo dosegli naš cilj. Srečevali smo skupine večinoma angleških kolesarjev, ki so si prav tako uživali v razgibani cesti in razgledih. Celotna pot je merila 4 km in kljub temu, da je bila za nekatere naporna, je bila nagrajena z nepozabnimi razgledi in prijaznimi pozdravom osebja doma pod Ježo, ki leži 740 m nad morjem. Navdušeni smo bili nad sprejemom, že na cesti nas je pričakalo osebje doma in člani planinskega društva, ki so nas nasmejani pozdravili. Po takšni prisrčni dobrodošlici smo se res počutili zaželeni gostje.
Na sliki v ospredju moški v ozadju tri ženske, vsi so nasmejani, hodijo po cesti in v rokah držijo pohodne palice, arhiv inPlaninec
Pohodi Skupaj v hribe omogočajo, da vsak na svoj na čin v svojem tempu in po poti, ki jo zmore osvoji planinski cilj. Vsak je potreboval svojo prilagoditev električni voziček, palice, navadni invalidski voziček, skuter ali pa spremljevalca, ki je kazal pot. Drugo skupino je vodil vodnik planinskega društva Valentina Staniča Kanal Simon Prinčič. Med pohodniki so bili slepi, slabovidni, nevrorazlični (AMA) in spremljevalci - prostovoljci. Pot so začeli pred domom pod Ježo in se po cesti vzpela do prelaza Solarij v Italij in naprej po italijanski strani do muzeja na prostem na Kolovratu, vračala se je po slovenski strani do Planinskega doma pod Ježo.
Na sliki so na oski cesto v vrsti osebe na invalidksih vizičkih in skuterjih v ozadju je narava, arhiv in planinec
Med prostovoljci je bila tudi Alenka, navdušena nad lepimi kotički Slovenije: »Vsi inPlaninci, pohodniki in spremljevalci smo bili prvič v teh koncih. Naša skupina je startala pri domu pod Ježo, se spustila do izvira mejne reke Idrije, sledil je vzpon do vasice Breg in nadaljevanje do Solarjev in naprej do muzeja na prostem na Kolovratu z razgledno točko nad dolino Soče. Vsak razgled je čaroben in te prevzame, ko pa je potrebno, da preteče kaj nekaj potu, pa ima še posebej sladek priokus.
Vračali smo se po slovenski strani čez 949 metrov visoko Ježo do izhodišča Planinskega doma pod Ježo.
Na sliki skupina inPlanincev. Štiri sedijo na klopci, pet jih stoji za njimi. Podlaga je travnata, v ozadju je nekaj drves, v daljavi se vzpenjajo gore, arhiv inPlaninec
Našo skupino sta vodila domača planinska vodnika planinskega društva Valentina Staniča Kanal Simon in Borut, kadar skupino vodijo domači vodniki izvemo veliko, tudi nenapisanih, zanimivosti. Seveda pa je bil največji poudarek na domoljubu in hribolazcu Valentinu Staniču, po katerem se imenuje tudi planinsko društvo in planinski dom. Kadar imajo možnost iti z nami tudi osebe na invalidskih vozičkih, je izlet popoln. Ob prihodu pred dom nas je pričakala himna Odločen korak v izvedbi Duo Simi. Taka dobrodošlica je pika na i, ko srečaš poznane obraze.«
Na sliki skupina inPlanincev z zastavo inPlaninec sloni na ograji v iozadju se dvigujejo hribi, arhiv inPlaninec
S soncem obsijana in s smehom napolnjena terasa je ponujala razgled v dolino. Hrana se je kar topila v ustih jota, golaž, njoki in seveda niso manjkali slastni štruklji. Tukaj jih pripravijo iz vzhajanega testa, so nam zaupali.
Na sliki moški z očali in modro majico govori v mokrofon, arhiv inPlaninec
V tako pisani druščini je dobro, da se tudi spoznamo in k mikrofonu je najprej stopil vodja delovne skupine Gibalno ovirani gore osvajajo Stojan Rozman: »Upam, da se boste še kdaj vrnili sem, saj vidim, da imate radi te ride in hrano. Kdo boljše ve, kaj pomeni iti v planine, biti v planinah kot mmi. Povejmo še drugim, veliko jih je, ki so presenečeni, da nas vidijo na kočah.«
Urban je pozdravil vse v imenu nevrorazličnih AMA. Ta dan je imel še posebno nalogo - bil je sodnik pri balinčkanju. »Danes sem hodil in pomagal vleči voziček. Lepo je tukaj in bom prišel.«
Na sliki skupina inPlaninec pred tablo planinski dom pod Ježo, ena leži, tri čepijo in pet jih stoji, v ozaju dom in na njem plapolajoča zastava, arhiv inPlaninec
Prostovoljka Ivana Leskovar pravi, da na pohodih z inPlaninci bogati sebe: »Prepričana sem, da tisto, kar mi dajemo dobimo tisočkrat povrnjeno, od vsakega od vas. Zase lahko rečem, da se v vaši družbi počutim najboljše na svetu, zato se tudi vračam. Vsakokrat, ko pa nisem z vami, pa vas zelo pogrešam. Današnji dan je bil posebej lep še za to, ker sem prvič v teh krajih. Ko pogledam vse vas ,vidim v vaših očeh sebe, vidim pozitivnost, kako mi kažete svojo ljubezen, kako ste mi naklonjeni in verjamem in čutim, da tudi vi čutite našo naklonjenost, da vas imamo neizmerno radi, tako radi, da vas celo sanjamo. Hvala za to izjemno družbo.«
Na sliki dve ženski, desna govori v mikrofon, na desni strani je pano NiceHash, na levi inPlaninec, arhiv inPlaninec
Ana Oražem je navdušena planinka in vodja delovne skupine Odločen korak: »Veseli smo, da vztrajate in zmerom znova z nami delite korak po planinskih pote. Majica, ki jo nosim je posebna, majica s Triglava, ki smo ga inPlaninci osvojili v juliju. Posebno sem vesela, da se tudi mi kot ranljive skupine čedalje bolj poznamo, drug drugemu stopimo nasproti in si pomagamo. Želim si takih druženj še naprej. Hvala vsem prostovoljcem, da nas vodite v hribe in z vami se počutimo varno. V vaši družbi je vedno veselo. Vabim vas, da se nam pridružite na zaključku poti Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti v soboto, 23. septembra 2023 na Debelem rtiču. Obeležili bomo 130 let Planinske zveze Slovenije, 70 let Slovenske planinske poti, mednarodni dan znakovnih jezikov in dan slovenskega športa.«
Na sliki se trije inPlaninci spuščajo po planinski poti, na desni strani je kamen z markacijo, v desnem delu je smerokaz, v ozadju je gozd, arhiv inPlaninec
Gostilo nas je planinsko društvo Valentina Staniča Kanal, v imenu društva nas je Igor Paravan pozdravil in navdušenje nad Valentinom Staničem deli z nami: »Upam, da ste z današnjim obiskom videli, da se je vredno vračat v te naše kraje. Hvala vsem, da ste nas obiskali.«
Slastno planinsko hrano je za nas pripravila ekipa planinskega doma pod Ježo: »Hvala za vaš obisk. Zdaj veste kje smo, in vrnite se. Kot posamezniki, društva ali pa kot inPlaninec. Hvala.«
Na sliki si dva moška predajata mikrofon, v desnem delu pano inPlaninec, arhiv inPlaninec
Vodnik Simon Prinčič je povedal, kako je prišlo do današnjega pohoda. »Na Kriških podih sem srečal Jurčka in beseda je dala besedo in danes smo tukaj. Nekateri bi rekli, da smo v zabačenem koncu ... in naj tako ostane.
Velikan Valentin Stanič bi bil sigurno ponosen na današnji dan. 1840 je v Gorici ustanovil gluhonemnico. Leta 1808 je prvi izmeril višino Triglava. Bil je izjemen človek in želim si, da bi ga tudi v Sloveniji bolje poznali. S ponosom nosi naše društvo njegovo ime.«
Na sliki se pogovarjata dva moška en ima rumeno majico, en oranžno na njih piše Triglav 2023, arhiv inPlaninec
Zvone Pirih: »Srečno naprej in vrnite se še v naše kraje.«
Na terasi pred domom je glasba k plesu zvabila planince in so se zvrteli ob ubranih taktih. Dobro vzdušje je razblinilo utrujenost in pete so se urno sukale po podu.
Po tem, ko smo se gibalno ovirani pohodniki spustili na izhodišče, so si vzeli trenutek za počitek in druženje. V vasi jih je pričakal prekrasen zven zvonov in prijeten pogovor z mlado družino - tujci, ki so tu odkupili kmetijo in sedaj uživajo kot v raju.
Na sliki inPlaninci pri skupinskem fotografiranju na terasi doma, v ozadju je portret Valentina Staniča, arhiv inPlaninec
Želeli bi si, da tako čudovitega dneva, polnega izjemnih trenutkov, ne bi bilo zaključiti. A to je le želja. Pohodi Skupaj v hribe so priložnost za odkrivanje novih krajev in doživetij, ki jih ne bi smeli zamuditi. Tako je ta dan postal eden tistih, ki se jih bomo še dolgo spominjali po lepih razgledih, dobri družbi in gostoljubju ter si jih želeli ponoviti.
Zaključek poti - Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti na Debelem Rtiču 23. septembra 2023, ob slovenskem dnevu športa in mednarodnem dnevu znakovnih jezikov. Ta dan bo praznično obarvan še z obeležitvijo 70. obletnice Slovenske planinske poti in 130. obletnice Planinske zveze Slovenije. Rezervirajte si datum 23. september in pridite z nami!
|
