četrtek, 9. november 2023, ob 8. uri
Domači in tuji živi svet alpskih voda od Trente do Bohinja Dolina pod Triglavom s pravljičnim številom sedmih jezer je za planince pogosta izbira tudi zaradi izjemnih razgledov in velja za enega najbolj obiskanih delov visokogorja Triglavskega narodnega parka. Čeprav so Triglavska sedmera jezera polovico leta skrita pod snežno odejo in prekrita z ledom, je življenje v in ob njih pestro in dinamično, njihova neizmerna vrednost in ranljivost pa sta že pred skoraj stoletjem vodili v zavarovanje, tako da prihodnje leto praznujejo 100-letnico prvega zavarovanja območja kot Alpskega varstvenega parka. Ali je jezer sedem ali več?
Kot planinci občudujemo njihovo barvno paleto modrozelenih odtenkov vode, ki na prepustni apnenčasti podlagi ne izgine v bogat podvodni svet visokogorskega krasa. Malo manjkrat pa lahko s prostim očesom opazimo živalski in rastlinski svet voda, v katerih je bitka za življenje zelo ostra: dolge in mrzle zime, ki se pojavijo že v zgodnji jeseni in trajajo do zgodnjega poletja.
Jezera se napajajo z deževnico ter taljenjem snega in ledu, nekatera pa tudi z manjšimi pritoki. V sušnih poletjih se zgodi, da katerega od jezer ne bomo videli, v tistih bogatih s padavinami pa bomo našteli več kot sedem jezer. Velja, da so v število sedem všteta jezera, ki nikoli ne presahnejo. Za vse stoječe vode v visokogorju velja, da so plitve in majhne po površini. To pomeni, da so bolj občutljiva na vsako spremembo, ki jo vnašamo v njihovo delovanje.
Le redke živali so v visokogorskih jezerih našle svoj prostor pod gorskim soncem in zahtevnimi pogoji za življenje. To so s prostim očesom nevidni planktonski rakci in ličinke žuželk. V jezerih z manj pretoka boste opazili tudi različne dvoživke: planinske in velike pupke, planinske močerade itd. Vodno rastlinje je običajno zelo redko, se pa zaradi onesnaženosti voda vse pogosteje pojavljajo alge.
Odstranjevanje alg na Dvojnem jezeru (foto Cipra Slovenija)
Zakaj ribe niso za v visokogorska jezera?
Med prebivalci alpskih voda pa so tudi takšni, ki so se kljub temu, da to ni njihov naravni življenjski prostor, dobro prilagodili: v Dvojnem jezeru, Krnskem jezeru, Črnem jezeru in v Jezeru na planini pri Jezeru lahko opazujemo ribe, ki jih je namerno ali nenamerno naselil človek.
V zadnjih 30 letih, od kar beležimo neavtohtone oziroma tujerodne vrste rib (jezersko zlatovčico in pisance) v Dvojnem jezeru, se pojavljajo tudi drugi negativni dejavniki: večja pojavnost nitastih alg, ki se prepletajo po vodni gladini, slabša kakovost vode, k temu pa (sicer vse manj) prispeva tudi človek neposredno. S pranjem rok, posode in z odpadno vodo iz koče v jezero prehajajo hranilne snovi, ki povzročajo, da se nekatere alge preveč namnožijo, prav tako pa so hrana za ribe. Koča pri Triglavskih jezerih v zadnjih letih skuša s številnimi posodobitvami in nadgradnjami zmanjšati vpliv njenega delovanja na jezero.
Ribe se glede na številčnost v visokogorskih jezerih počutijo dobro, vendar njihova množičnost prinaša posledice na krhek in občutljiv ekosistem, ki takšnih prebivalcev ni vajen. Takšne spremembe zaznamo v daljšem časovnem obdobju, in sicer se odraža v slabši kakovosti vode in izginjanju domorodnih vrst rastlin in živali. Edina možnost, da ohranjamo visokogorska jezera brez tujkov, je odstranitev rib iz takega okolja. V projektu VrH Julijcev Zavod za ribištvo Slovenije v Dvojnem jezeru prvič izvaja izlov tujerodnih rib že štiri zaporedne poletne sezone, poleg tega pa Javni zavod Triglavski narodni park vsako leto odstranjuje alge iz jezera.
Dvojno jezero s Kočo pri Triglavskih jezerih (foto Dušan Prašnikar)
V planinski koči si prizadevajo za čim manjši vpliv na Dvojno jezero
V projektu VrH Julijcev so vodilni partner Javni zavod Triglavski narodni park, Planinska zveza in Planinsko društvo Ljubljana - Matica vpeljali redno spremljanje kakovosti vode v Dvojnem jezeru. Rezultati meritev, ki jih izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, kažejo izboljšanje predvsem na račun prilagajanja delovanja koče: PD Ljubljana - Matica je spremenila tudi vrsto procesov v koči: zmanjšalo se je število postelj, za manjšo porabo vode in posledično manj odpadne vode so ukinili tuširanje v koči, uporabljajo ekološka biorazgradljiva čistilna in pralna sredstva, v kuhinji pa so ponudbo jedi prilagodili tako, da s pripravo porabijo čim manj vode.
Do zaključka projekta VrH Julijcev bodo uredili še dve zunanji suhi stranišči. Slednja delujejo tako, da z ustreznim kroženjem zraka večji del tekočine izpari, suhi ostanek pa bodo ob koncu vsake sezone transportirali v dolino. Na ta način bo vpliv tega dela obratovanja koče na jezero nično.
Prispevek je nastal v projektu VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku. Planinska zveza Slovenije je eden od devetih partnerjev projekta, ki ga vodi Javni zavod Triglavski narodni park. Vaš odgovoren obisk narave Triglavskega narodnega parka prispeva k ohranjanju izjemne narave edinega nacionalnega parka v Sloveniji.
Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
Več o projektu VrH Julijcev na tnp.si.
|
|
