3-urno popoldansko srečanje je potekalo v četrtek, 9. novembra 2023, v domu krajevne skupnosti Rute v Gozd Martuljku. Iz različnih objektivnih razlogov se je delavnice udeležilo manjše število predstavnikov planinskih društev in turističnih organizacij. Vodja projekta VrH Julijcev Andrej Arih iz Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) je v uvodnem predavanju predstavil pomen mirnih območij ter upravljavske podlage za njihovo vzpostavitev.
JZ TNP je z Načrtom upravljanja TNP za obdobje 2016-2025 opredelil 138 mirnih območij za različne živalske in rastlinske vrste ter habitatne tipe. Z njimi zmanjšujemo vpliv človekovih dejavnosti na naravo. JZ TNP v sodelovanju s sektorskimi organizacijami gozdarstva, ribištva, lovstva, prostora ipd. vključuje mirna območja tudi v sektorske načrte. Za splošno rabo prostora (planinstvo, kolesarjenje, turno smučanje, jadralno padalstvo ipd.) je za uveljavitev mirnih območij potreben dogovor z različnimi deležniki prostora: lastniki in upravljavci zemljišč, upravljavci planinskih in turnokolesarskih poti, turističnimi organizacijami, upravljavci planinskih koč ipd.
Andrej Arih, JZ TNP: Vzpostavitev mirnih območij v TNP in usmerjanje obiska (foto Vesna Stanić)
Vzpostavitev mirnih območij v projektu VrH Julijcev
S projektom VrH Julijcev so partnerji pridobili evropska in nacionalna sredstva za vzpostavitev in uveljavitev 19 mirnih območij za divjega petelina, belko in aktivna visoka barja na območjih Pokljuke, Fužinarskih planin, okolice Triglava, Vogla, Mangarta in Vitranca. Za opredelitev mirnih območij najprej potrebujemo ustrezne strokovne podlage o stanju vrst in habitatnih tipov. V projektu VrH Julijcev je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) prvič uporabilo telemetrično spremljanje divjega petelina in belke. To je bila zelo pomembna dopolnitev in nadgradnja dolgoletnih klasičnih monitoringov divjega petelina v TNP. Običajni popisi divjega petelina potekajo v času rastitve. Na podlagi tovrstnih podatkov, strokovnih ugotovitev in mnenj varstva narave je JZ TNP opredelil mirna območja.
Mirna območja niso novost v zavarovanih območjih v Evropi in po svetu, v Sloveniji pa se z vidika obiskovanja z njimi srečujemo prvič v Triglavskem narodnem parku. V teh območjih so človekove dejavnosti, kot so planinstvo, turno smučanje, kolesarjenje, jadralno padalstvo, zračni promet, kmetijstvo in gozdarstvo, prilagojene časovno, prostorsko in tudi po načinu izvajanja tako, da so motnje v naravi čim manjše. Mirna območja so na gozdnih cestah in planinskih poteh označena s posebnimi tablicami. Na označenih gozdnih cestah je promet dovoljen samo lastnikom zemljišč in je časovno prilagojen. Takšna mirna območja prepoznamo po cestnih zapornicah.
Na označenih gozdnih cestah je promet dovoljen samo lastnikom zemljišč in je časovno prilagojen. Takšna mirna območja prepoznamo po cestnih zapornicah. (foto Vesna Stanić)
Primeri vzpostavitve mirnih območij v Triglavskem narodnem parku: Pokljuka in Vitranc
Andrej Arih je predstavil primer vzpostavitve mirnih območij za divjega petelina in aktivna visoka barja na Pokljuki. Pri tem je poudaril, da je tako za vzpostavitev kot tudi za dejansko upoštevanje pravil mirnih območij potrebno sodelovanje različnih deležnikov. Prav tako pomemben del za doseganje spoštovanja pravil v mirnih območjih temelji na ozaveščanju, zato je JZ TNP v zadnjih dveh letih tej tematiki posvečal veliko pozornosti, še posebej ob začetku poletne in zimske turistične sezone. Partner projekta VrH Julijcev Turizem Bohinj je organiziral tudi različna vodenja za obiskovalce s poudarkom na predstavitvi mirnih območij.
Davor Krepfl, strokovni sodelavec Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Kranj (ZRSVN, OE Kranj), je predstavil primer vzpostavitve mirnega območja za divjega petelina na Vitrancu. Širše območje Vitranca in Male Pišnice predstavlja območje izjemno ohranjene narave, kjer so prisotni različni naravovarstveni statusi in režimi, kot so zavarovano območje Triglavskega narodnega parka, območje Nature 2000, gozdni rezervat in naravna vrednota. Na grebenu Vitranca je rastišče divjega petelina, čez katerega poteka planinska pot. Sobivanje divjega petelina in človeka na tem delu je bilo v sredini prejšnjega stoletja manj moteče kot danes, saj je število obiskovalcev močno naraslo tudi na račun lažje dostopnosti Vitranca in novih oblik rekreativnih dejavnosti. Letošnja novost pa sta tudi nova smučarska proga in sedežnica. Z vzpostavitvijo mirnega območja na grebenu Vitranca si prizadevamo, da od 15. marca do 15. junija, ki velja za obdobje paritve oziroma rastitve divjega petelina, ne bi bilo obiskovalcev. K temu so se zavezali tudi predstavniki gospodarskih dejavnosti na Vitrancu in tako v tem obdobju ne bo obratovala žičnica, prav tako bo zaprt Mojčin dom na Vitrancu.
ZRSVN, OE Kranj, je za vzpostavitev mirnega območja na grebenu Vitranca letos spomladi organiziral delavnico s predstavniki področij varstva narave, gozdarstva, planinstva, turizma, gospodarskih dejavnosti ter Občine Kranjska Gora in lokalnih skupnosti, na kateri so se vsi strinjali, da si želimo ohranitev divjega petelina na grebenu Vitranca in da je za njegovo ohranjanje potrebno prilagajanje navad na različnih področjih. Po delavnici je ZRSVN, OE Kranj, s posameznimi deležniki izvedel še dvostranska srečanja.
Deležniki se načelno strinjajo, da za uveljavitev mirnega območja velja časovna omejitev rabe planinske poti na grebenu Vitranca od 15. marca do 15. junija. Na planinski poti na Vitranc so postavljene nove informativne table za mirno območje. ZRSVN, OE Kranj, pa je pripravil tudi posebno zloženko o divjem petelinu na Vitrancu. V sodelovanju z Občino Kranjska Gora in Turizmom Kranjska Gora poteka informiranje obiskovalcev o mirnem območju na Vitrancu.
Davor Krepfl, ZRSVN, OE Kranj: Mirno območje za divjega petelina na Vitrancu (foto Vesna Stanić)
Novi načini spremljanja divjega petelina nam omogočajo boljše ukrepe za njegovo ohranjanje
Varstveni ornitolog Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je predstavil pomen telemetričnega spremljanja divjega petelina in belke v Triglavskem narodnem parku. Tovrstno spremljanje osebkov v TNP je omogočil projekt VrH Julijcev.
Divji petelin je prebivalec gorskih iglastih in mešanih gozdov med 1.400 in 1.600 metri nadmorske višine, jeseni pa se premakne tudi nad gozdno mejo. Za svoj življenjski prostor izbira območja z bogato podrastjo. Je zelo plaha ptica. Obdobje rastitve je prav poseben prizor, ko samec osvaja samico s plesom in petjem. Od sredine marca do konca junija je za samico in samca divjega petelina čas paritve in tudi čas, ko najbolj potrebujejo mir za vzgojo mladičev.
V Triglavskem narodnem parku imamo dolgoletne podatke popisov divjega petelina. V projektu VrH Julijcev pa so prvič začeli s telemetričnim spremljanjem, pri čemer so šest osebkov divjega petelina opremili s posebnimi oddajniki, ki živali ne motijo in predstavljajo manj kot 1 odstotek njihove teže. Posebnost telemetrije je, da z beleženjem gibanja dobimo podatke tudi izven paritvene sezone in boljši vpogled v vsakodnevno gibanje osebka na določenem območju ter posledično lahko strokovnjaki s področja varstva narave ugotavljajo, kateri elementi v prostoru povzročajo premikanje ali zelo hitro gibanje osebka. Prav s telemetrijo so ugotovili, da se divji petelin zelo izogiba planinskih poti in da mreža planinskih poti razdeli njegov življenjski prostor. Še posebej v času rastitve je občutljiv na motnje v prostoru in zato z mirnimi območji zagotavljamo vrsti osnovne življenjske pogoje.
Telemetrično spremljanje divjega petelina je prineslo zelo pomembno ugotovitev o življenju divjega petelina. Divji petelin lahko pozimi tudi teden dni preživi na istem drevesu. Ob sončnem dnevu, ko Pokljuko običajno obišče največ ljudi, lahko leti tudi do petkrat več. Zato je zagotavljanje miru najpomembnejši način, da bo divji petelin še pel v gozdovih Triglavskega narodnega parka.
Tomaž Mihelič, DOPPS: Kako uspešni smo pri varstvu divjega petelina in kaj nam o tem govori telemetrija? (foto Vesna Stanić)
Planinska društva so različno organizirana in narava ni tematika samo za odseke varstva gorske narave
Udeleženci so po vsaki predstavitvi lahko zastavili vprašanja in podali svoje izkušnje in pričakovanja. Izpostavili so, da so planinska društva različno organizirana in da običajno tematike o varstvu narave poslušajo člani odsekov za varstvo gorske narave. Tematika mirnih območij pa zadeva celotno društvo.
Predstavniki planinskih društev so poudarili, da se tudi sami srečujejo z velikimi spremembami pri obiskovanju gora. Vse več je obiskovalcev, ki niso člani planinskih društev in posledično niso vključeni v tradicionalno planinsko kulturo, ki ima varstvo narave za pomembno vrednoto.
Udeleženci so vprašali, ali je predvideno, da se mirna območja tudi spreminjajo ali bodo vedno ostala enaka. Andrej Arih je poudaril, da se mirna območja glede na dognanja o spremljanju stanja vrst lahko spreminjajo skozi čas, saj si želijo, da bi mirna območja zagotavljala svojo primarno funkcijo - mirnega življenjskega prostora takrat, ko je to potrebno. Zanimalo jih je tudi, ali mirna območja posegajo tudi na planinske poti do planinskih koč. Arih je pojasnil, da takšnih primerov za mirna območja ni in da v večini primerov gre za časovno zaporo poti v določenem delu leta ali za omejitev dostopa z motornimi vozili za obiskovalce.
Prezentacije predavateljev so na voljo na spodnjih povezavah:
 Andrej Arih, JZ TNP: Vzpostavitev mirnih območij v TNP in usmerjanje obiska
Davor Krepfl, ZRSVN, OE Kranj: Mirno območje za divjega petelina na Vitrancu
Tomaž Mihelič, DOPPS: Kako uspešni smo pri varstvu divjega petelina in kaj nam o tem govori telemetrija?
V projektu VrH Julijcev je Planinska zveza Slovenije pripravila serijo prispevkov o mirnih območjih, ki so na voljo na spodnjih povezavah:
Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
|
