VrH Julijcev je partnerstvo varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Partnerji so s projektom pridobili sredstva za oživljanje pašništva in obnovo kalov na planinah in pašnikih, obnovo in trajnostno upravljanje gozdov, aktivnosti za izboljšanje kakovosti voda na Dvojnem jezeru, usmerjanje obiskavalcev ter vzpostavitev nove in obnovo usmerjevalne infrastrukture za obiskovalce. Andrej Arih, vodja projekta VrH Julijcev iz Javnega zavoda Triglavski narodni park, je na zaključni novinarski konferenci povedal: "Glavne cilje projekta smo uspešno uresničili, predvsem pri urejanju voda in prometa pa smo ugotovili, da bodo potrebne sistemske spremembe in več usklajenosti med različnimi sektorji tudi na nacionalni ravni. Vsekakor je glavna pridobitev projekta poleg vseh stvari, ki jih lahko vidimo v prostoru, tudi izjemno dobro sodelovanje med partnerji in deležniki ter nova strokovna spoznanja predvsem pri telemetriji koconogih kur in izlovu tujerodnih vrst rib v Dvojnem jezeru. Izkušnje in znanja ter povezanost z različnimi deležniki v prostoru nam pomagajo tudi pri rednih nalogah zavoda."
Mirna območja v naravi prepoznamo po tablicah "Mirna območja" in ponekod po zapornicah na gozdnih cestah (foto Vesna Stanić)
Prvih 19 mirnih območij v TNP: večina obiskovalcev spoštuje nova pravila
JZ TNP je skupaj s strokovnimi organizacijami s področij gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastniki zemljišč opredelil mirna območja, kjer so človekove dejavnosti časovno in prostorsko prilagojene, tako da so motnje v naravnem okolju čim manjše. Za divjega petelina, belko in aktivna visoka barja so v projektu VrH Julijcev vzpostavili 19 mirnih območij na Pokljuki, Voglu, v okolici Triglava, Mangartskem sedlu in na Vitrancu. Mirna območja so ob gozdnih cestah in planinskih poteh označena s posebnimi tablicami. Na označenih gozdnih cestah je promet dovoljen samo lastnikom zemljišč in za gospodarjenje z gozdom ter je časovno prilagojen. Takšna mirna območja prepoznamo po cestnih zapornicah. Za obiskovalce to pomeni, da motorna vozila parkirajo na urejenih parkiriščih in uporabljajo označene planinske poti.
Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije (PZS), je poudaril: "PZS je ena najstarejših prostovoljnih organizacij v Sloveniji in najbolj množična s področja planinstva. Planinci smo veliki ljubitelji narave, zavedamo pa se, da v gore ne zahajajo samo naši člani, zato smo veliko pozornosti namenili osveščanju in odgovornem obiskovanju gora." V projektu VrH Julijcev je PZS obnovila erozijsko zelo izpostavljen del poti na robu mirnega območja na Pokljuki (Jezerca-Studorski preval), ki je v upravljanju Planinskega društva Srednja vas v Bohinju.
V projektu VrH Julijcev je PZS obnovila erozijsko zelo izpostavljen del poti na robu mirnega območja na Pokljuki: Jezerca-Studorski preval (foto Jurij Videc)
Davor Krepfl, strokovni sodelavec Zavoda RS za varstvo narave, Območna enota Kranj, je predstavil primer uveljavljanja mirnega območja na grebenu Vitranca, na katerem je eno najstarejših rastišč divjega petelina. To območje meji na park in je območje Nature 2000. Pri uveljavitvi mirnega območja so se z deležniki dogovorili za časovno omejitev dostopa do grebena od 15. marca do 15. junija, ko poteka rastitev divjega petelina.
V Bohinju v petih letih še enkrat več uporabnikov brezplačnih prevozov na Pokljuko
JZ TNP je za obiskovalce obnovil tudi informacijsko točko na Mrzlem studencu na Pokljuki, učno pot Goreljek, na novo pa so vzpostavili ali obnovili več kot 150 informacijskih tabel. PZS je s planinskimi društvi in upravljavci koč v šestih kočah vzpostavila nove informacijske točke, kjer obiskovalci dobijo tudi različne publikacije in gradiva o raznolikosti narave parka, pravilih obnašanja in pomenu ohranjanja narave.
Klemen Langus, Turizem Bohinj, je povedal, da so zaradi projekta VrH Julijcev v Bohinju kar pet let v poletnem času izvajali brezplačne vsakodnevne prevoze iz Bohinja na Pokljuko in nazaj. V tem času se je zanimanje za prevoze močno povečalo, povečali pa so tudi kapacitete za prevoz koles. "Če smo leta 2018 povprečno prepeljali 67 potnikov na dan, smo jih v letu 2022 skoraj še enkrat več - 123. Veliko pozornosti smo namenili tudi urejanju prometa na Pokljuki, pri čemer nam je projekt pomagal k postavitvi temeljev, izvedba prometne ureditve pa nas še čaka."
Kje in kako živijo belke pozimi in divji petelini, kadar ne pojejo?
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je za izboljšanje življenjskega prostora zavarovanih gozdnih ptic, kot so divji petelin in gozdni jereb, očistil 61 km presek, izvedel čiščenje lesne zarasti v okolici Fužinskih planin in zasadil več kot 15.000 sadik avtohtonih drevesnih vrst na Pokljuki. Brigita Oblak iz blejske enote ZGS je poudarila, da so sodelovali tudi pri usklajevalnih aktivnostih za urejanje prometa na Pokljuki in nastajanju projektnega filma VrH Julijcev.
V projektu VrH Julijcev je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) prvič izvajalo telemetrično spremljanje divjega petelina in belke s ciljem, da bi življenje teh dveh vrst spoznali bolje, kot ga poznamo iz klasičnih popisov. Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog, DOPPS, je povedal, da so v projektu spremljali 10 divjih petelinov na območju Pokljuke in Fužinskih planin, s čimer so dobili zelo pomembne informacije: petelin pozimi ob visoki snežni odeji lahko preživi tudi en teden v smreki, skozi vse leto pa je njegovo gibanje zelo odvisno od mreže planinskih poti, ki se jih izogiba. "Za belko smo s pomočjo telemetričnega spremljanja ugotovili, kje se zadržuje pozimi: išče goličave, plazišča in spihane predele, kjer najde hrano. Zaradi nizkih temperatur se lahko tudi ves dan zadržuje na nekaj kvadratnih metrih. Še posebej pozimi potrebuje mir, ker so zaloge hrane na visokih nadmorskih višinah res slabe in mora varčevati z energijo," je pojasnil Mihelič.
V okviru projekta Vrh Julijcev so obnovili 15 kalov, ki zagotavljajo večjo stalnost površinskih voda na planinah (foto Vesna Stanić)
Obnova pašnikov in 15 kalov za večjo stalnost površinskih voda
Za kotorno, ki je značilna prebivalka travnatih pobočij Alp, predvsem v tolminskih gorah in na Breginjskem Stolu, je JZ TNP odstranjeval zarast na planini Čadrški vrh, za alpsko možino pa je Turizem Bohinj odstranjeval zarast na rastiščih v okolici Črne prsti.
Kali večinoma na težko dostopnih planinah in pašnikih so pogosto edini vir vode za živino v času pašne sezone, so pa tudi življenjski prostor zavarovanih vrst dvoživk, kot sta veliki pupek in hribski urh. Na primorski strani parka sta obnovo štirih kalov vodila Občina Tolmin in JZ TNP, na gorenjski strani pa je obnova 11 kalov potekala pod taktirko Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj (KGZ Kranj) in JZ TNP. Načrtovanje in izvedba sta zahtevala sodelovanje številnih deležnikov ter predhodno pridobitev predpisanih soglasij, pri gradbenih posegih pa tudi izvedbo varovalnih ukrepov za dvoživke. Pri helikopterskem prevozu materiala in opreme na težko dostopne planine je pomagala tudi Slovenska vojska.
Tatjana Grilc, kmetijska svetovalka KGZ Kranj, je povedala: "Obnova kalov v visokogorju je že samo po sebi zahtevna naloga zaradi težke dostopnosti. Proces od načrtovanja do izvedbe vključuje zelo širok spekter nalog, usklajevanja med različnimi strokovnimi organizacijami in izvajalci. Zelo smo bili veseli odziva agrarnih in pašnih skupnosti, da so pristopile k obnovi kot izvajalci in tudi tiste, ki niso bile vključene že se zanimajo za umestitev novih kalov na drugih planinah. S tem prispevamo tako k ohranjanju narave, varstvu kulturne dediščine kot tudi ohranjanju tradicionalne paše na planinah."
Tomaž Štenkler, podžupan Občine Tolmin, je predstavil izkušnje obnove štirih kalov na primorski strani TNP. Občina je obnovila kale na planini Podkuk in Stador ter dva kala v Čadrgu. "Odzivi agrarnih in pašnih skupnosti so zelo pozitivni in interes za nove kale je zelo velik. Tudi v prihodnje bo tovrstno sodelovanje med kmetijstvom in varstvom narave pri obnovi kalov zelo dobrodošlo, saj prinaša sinergije za oba sektorja."
Prostor za shranjevanje kompostne posode, potrebne za delovanje dveh zunanjih suhih stranišč, ki bosta na uporabo obiskovalcem Koče pri Triglavskih jezerih v prihodnji sezoni (foto Stanko Tomše)
Izboljšanje stanja Dvojnega jezera in prilagajanje delovanja koče
V projektu VrH Julijcev so potekale tri osrednje aktivnosti za izboljšanje stanja Dvojnega jezera: izlov tujerodnih vrst rib, odstranjevanje alg in aktivnosti koče za zmanjšanje vpliva na jezero.
Miha Ivanc iz Zavoda za ribištvo Slovenije je predstavil potek izlova tujerodnih vrst rib, ki je potekalo štiri leta (2020-2023): "Pred začetkom projektnih aktivnosti ni bilo veliko primerov izlova v visokogorskih jezerih, a s strokovnim znanjem in izkušnjami smo v štirih letih izboljšali metode izlova in število rib je v jezeru močno upadlo, nismo pa jih popolnoma izlovili." Ivanc dodaja, da jim je veliko težavo predstavljalo vreme, predvsem veliko nihanje višine jezera, višina snežne odeje in deževje sta pogosto vplivala na njihovo delo. Skupno so izlovili dobrih 10 tisoč rib pisancev in 18 tisoč jezerske zlatovčice.
Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS, je povedal, da so v koči pri Dvojnem jezeru s sredstvi projekta uredili dve zunanji suhi stranišči, ki bosta na uporabo obiskovalcem koče v prihodnji sezoni. "Projektne aktivnosti za zmanjšanje vpliva koče na kakovost Dvojnega jezera so nam vzele res veliko časa in energije. Načrtovali smo večji in drugačen obseg del, pri čemer pa smo naleteli na zakonodajne ovire in konceptualna razhajanja. Nadejamo se, da bo pilotni projekt suhih stranišč dosegel pričakovane rezultate." Vzporedno z izvajanjem projekta pa je Planinsko društvo Ljubljana Matica, lastnik Koče pri Triglavskih jezerih, izvedlo ukrepe za prilagajanje delovanja koče in nadgradnje obstoječe čistilne naprave. Rezultati meritev kakovosti odpadne vode kažejo bistveno izboljšavo.
Visoka gledanost TV-premiere dokumentarca VrH Julijcev
Letos jeseni so v partnerstvu VrH Julijcev premierno predstavili izobraževalni naravoslovni dokumentarni film. Televizijsko premiero konec oktobra na 1. programu TV Slovenija si je ogledalo več kot 83 tisoč gledalcev. Film je brezplačno na voljo na ogled na YouTube kanalu Triglavskega narodnega parka.
Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. |
