Izseki:
»Pri balvanskemu plezanju je lahko kdaj zanimivo, ko vidiš en gib ali pa poskusiš en gib, pa vidiš ... uf, ja, štiri leta treninga mi manjka. In potem se odločiš, kaj boš naredil!«
»Družba mi zelo veliko pomeni, zato mi je balvansko plezanje toliko bližje kot kaj drugega. Ker smo skupaj in je v bistvu tako, kot bi bili nekje na enem otroškem igrišču, kjer se hecamo, kjer imamo lahko tudi muziko, lahko tudi tišino. Taka zelo socialna zadeva, lahko bi rekel, da je žur.«
»Vse se je začelo nekako v Fontanblue-ju. Tam je cela zgodovina, laboratorij gibanja. Kdor še ni bil tam, naj gre tja, da se bo naučil plezati. Definitivno z neko tehniko prideš čez balvan, brez tehnike pa lahko samo gledaš!«
»Vsi si dajemo neka bremena, ki nas potem ovirajo v končni fazi. Se zna zgoditi, da potem zaradi tega tudi ne uživamo in nekam rinemo z glavo skozi zid. Zaradi tega tudi včasih rabimo več časa za neke določene stvari, zraven pa doživljamo velika razočaranja.«
»Zadnja leta, plezam samo še za sebe, čisto za nikogar drugega in se nikjer ne dokazujem, nikomur. Ta pritisk, ki je bil nekoč in ta, ki je sedaj... to je toliko boljše. Vsakomur bi predlagal, da poskusi to narediti. Ni lahko, ampak boš tudi bolj uspešen, zagotovo!«
»Je pa smešno to. Danes si toliko močan, pa poskušaš ta gib, pa ga ne moreš naredit, pa boš celo vesolje uporabil in celo svoje znanje, da boš to naredil. Potem pa prideš čez tri tedne, pa boš malo bolj močan, pa ti ne bo treba tega. Ampak si se pa vsaj nekaj naučil in boš probal gib čim bolj sfokusirano ali pa čim bolj perfektno narediti izvedbo tega giba.«
»Eno življenje živimo in če boš čas zgubljal z veliko dnevi, ko se nimaš fajn, kaj si pa dobil? A ne? Življenje bo šlo mimo, ti se pa nimaš fajn! In samo s tega vidika je to to. Pa tudi, vse je lažje, vse je lažje, ko se imaš fajn!«
|