V zadnjih letih v gorskem svetu zaznavamo številne izzive z vidika trajnostnega upravljanja tega prostora - vse od prometne preobremenjenosti in onesnaževanja, do odlaganja odpadkov, oteženega izvajanja varstva naravne in kulturne dediščine, naravnih nesreč, porasta nesreč v gorah in številne poškodbe planinskih poti in ostale planinske infrastrukture.
Zakaj projekt Planinstvo 4.0? Gore so izjemno občutljiv ekosistem, in če ga želimo zaščititi, je potrebno zasnovati smotrne ukrepe, s katerimi bomo učinkovito razpršili, pravočasno preusmerili in usmerjali tokove planincev. Alpski prostor je pod močnim pritiskom, razlogov za to pa je več - poletja so vedno bolj vroča in ljudje ohladitev iščemo v gorah, pojavljajo se tudi trendi, kot so zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, oprema za preživljanje prostega časa v naravi je vedno bolj dostopna, v porastu pa je tudi potrošniško trženje naravne in kuturne dediščine s strani turističnih organizacij. Pritisk lahko ublaži le celovito in strateško upravljanje obiskovalcev, za katerega pa so ključni verodostojni podatki.
Kaj smo počeli? V okviru projekta Planinstvo 4.0 smo vzpostavili platformo (nadgradnjo brezplačne spletne aplikacije maPZS) za digitalno participatorno planinarjenje ter spletno aplikacijo za digitalno spremljanje obiska planinskih poti.
Participatorno planinstvo uporabniku omogoča takojšnje javljanje in poročanje poškodovanega dela planinske poti. Po prijavi škode oz. izrednega dogodka markacisti ukrepajo in vzpostavljajo varnejše razmere na planinski poti (odziv in ureditev poti na terenu, urejanje poti na spletnem prikazu).
Obisk planinskih poti V okviru projekta smo na petih pilotnih lokacijah - v Ospu, na Vršiču, Lovrenških jezerih, Storžiču in Kumu - merili številčnost obiska na planinskih poteh. Lokacije so bile premišljeno izbrane, pokrivale so različne tipe obiskovalcev in ciljnih skupin in s tem nudile kompleksnejši pregled nad dogajanjem na terenu.
Kako smo merili obisk? Na zožanem delu poti sta bila na vsaki strani nameščena merilnika, ki sta bila med seboj povezana z infrardečim žarkom. Planinci so s hojo po planinski poti žarek prekinili, števca pa sta zabeležila prehod. Meritve so števci beležili v obe smeri - navzgor in navzdol.
Občasno sta nam jo zagodili tehnika in narava, zato je v primerih slabega signala z matično postajo, okvare števca, neurij z močnim sneženjem in dežjem, ki so motili infrardeč žarek, natančnost podatkov ocenjena na 95%.
Eden izmed števcev na Lovrenških jezerih (foto Samo Kham)
Za usmerjanje obiska so pomembni podatki Podatki, ki smo jih pridobivali v okviru projekta, so zelo pomembni za nadaljnje načrtovanje usmerjanja obiska, predikcije tokov obiskovalcev in potrebne ukrepe.
Na območju Lovrenških jezer velja, da so vrhunci obiskovalcev ob koncu tedna, obremenjenost je višja v času praznikov (npr. Marijino vnebovzetje - 15. 8. 2022), ter med lepimi dnevi tekom tedna v poletnem času (npr. 9. 8., 10. 8. 2022). Kot najbolj obremenjena izstopa pot Lovrenška jezera -Bivak na Rogli, sledi ji Lovrenška jezera-Koča na Pesku. Opazno je, da obiskovalci za pot navzgor izberejo pot Lovrenška jezera-Bivak na Rogli, za navzdol pa Lovrenška jezera-Koča na Pesku (krožna pot). Ob največjih obremenitvah je bilo na Lovrenških jezerih (15. 8. 2022) skupno več kot 1600 ljudi.
Vršič kot pomembna izhodiščna točka planinskih poti je najbolj obremenjen ob koncih tedna. Največ planincev si kot cilj izbere Malo Mojstrovko in Slemenovo Špico. Velik del tistih, ki se na Malo Mojstrovko povzpnejo prek Hanzove poti, za sestop uporabi običajno pot. Na Slemenovo Špico se v lepih, sončnih dneh povzpne v povprečju več kot 200 planincev dnevno. Vrhunec pa je bil 16. oktober, ko jo je obiskalo več kot 1300 ljudi, skupno na Vršiču pa so ta dan števci zabeležili 1802 obiskovalca. Najbolj obiskan mesec je avgust, sledi mu julij. Prihaja pa do odstopanj na posameznih poteh. Slemenova špica je zaradi zlatih macesnov najbolj obiskana oktobra.
Merjenje obiska na podlagi telefonskega signala Na Vršiču in Lovrenških jezerih smo podatke za najbolj obiskane poletne mesece v letu 2022 in 2023 pridobili tudi na podlagi beleženja telefonskega signala na območju. Iz teh podatkov ni razvidna smer in točna lokacija gibanja, imajo pa druge prednosti - informacije o povprečnem zadrževanju na območju, natančna urna obremenjenost, narodnost, regija prihoda ipd.
Vršič Na Vršiču se v povprečju obiskovalci zadržijo 2 uri (bolj so zgodnji, dlje se zadržijo na območju prelaza). Kar 75 % obiskovalcev je bilo v letu 2022 tujcev - daleč največ je Nemcev (več kot 15 %) in Čehov (10 %), sledijo jim Avstrijci, Nizozemci, Italijani in Francozi. Največ obiskovalcev se na območju zadržuje med 11. in 13. uro, v povprečju 900 obiskovalcev. V letu 2022 (avgust, september) je bilo preko telefonskega signala zabeleženih 176.350 obiskovalcev, prek podatkov iz števcev projekta pa 26.809. Sklepamo, da je zgolj dobrih 15 % vseh obiskovalcev Vršiča tudi planincev oz. se jih zgolj toliko odpravi do enega izmed okoliških vrhov. Med terenskimi dnevi na Vršiču je bilo opaziti, da gredo večje skupine obiskovalcev in posemeznikov večkrat samo na Vratca, do Poštarskega doma ipd. in s tem zaobidejo postavljene števce, ker so zaradi primernosti lokacij postavljeni nekoliko višje po poti.
Podobno kažejo tudi podatki telefonskega signala za leto 2023, ti so bili pridobljeni za junij, julij, avgust in september. 66 % obiskovalcev je tujcev. Glede na vremensko dogajanje v avgustu 2023 - hude ujme (poplave) in posledično priporočilo in prošnja k neobiskovanju gora, je viden upad števila obiskovalcev v primerjavi z letom 2022 za 13.000 obiskovalcev (2022: 123.850, 2023: 110.940), v septembru 2023 pa povišanje v primerjavi z letom 2022 za več kot 50 % (z 52.490 v 2022 na 139.370 v letu 2023).
Lovrenška jezera Na Lovrenških jezerih se obiskovalci zadržujejo nekoliko manj časa kot na Vršiču - v povprečju 1 uro in 15 minut. Prevladujejo slovenski obiskovalci, ki jih je 89 %, med tujci pa je največ Nemcev in Hrvatov. Največ obiskovalcev se na območju zadržuje med 11. in 13. uro, v povprečju 160 obiskovalcev. V letu 2022 (avgust, september) je bilo preko telefonskega signala zabeleženih 47.990 obiskovalcev ter 14.791 prek podatkov iz števcev projekta, iz česar sklepamo, da se zgolj dobrih 30 % vseh obiskovalcev odpravi z izhodišča do Lovrenških jezer (tukaj je tudi več možnosti obhoda števcev zaradi širine poti).
Podobno kažejo tudi podatki za leto 2023. Glede na vremensko dogajanje v avgustu 2023 je viden upad števila obiskovalcev v primerjavi z letom 2022 za skoraj polovico (2022: 29.640, 2023: 14.780), v septembru 2023 pa povišanje glede na leto 2022 za 30 % (z 18.350 v 2022 na 23.500 v letu 2023).
Izzivi gorskega sveta
Eden izmed ključnih problemov pri nas je prav upravljanje prometnih tokov. Ker celostnega naslavljanja in urejanja preobremenjenosti osebnega motornega prometa na ravni celotne države ni, se pojavljajo predvsem tako imenovane "rešitve za zadnji kilometer". V turistično najbolj obremenjenih območjih uvajajo turistične avtobuse, shuttle, ki potem obiskovalce iz malo bolj oddaljenih parkirišč pripeljejo do izhodišč. Hkrati pa uvajajo tudi visoke parkirnine in cestnine za uporabo cest.
Konflikti z lokalnimi prebivalci - zaradi porasta števila obiskovalcev je prometna obremenitev alpskih dolin in prelazov izjemna, presežene so nosilne zmogljivosti, kar se kaže v konfliktih lokalnih prebivalcev z obiskovalci ter kršitvami obnašanja v naravnem okolju (spanje v naravnem okolju, vožnja v naravnem okolju, parkiranje zunaj dovoljenih območij).
Zaznano je razvrednotenje izkušnje doživljanja gorskega prostora zaradi povečanega števila obiskovalcev.
Odpadne vode in odpadki v gorah so zaradi povečanega števila obiskovalcev izziv, saj marsikateri prostočasni objekt (gostilne, vikendi, planinske koče) nima urejenega čiščenja odpadnih voda, ki s porastom števila obiskovalcev ter izjemnimi vodnimi razmerami (suše, nalivi) predstavlja okoljsko tveganje za vodne vire. Prav tako se lokalne skupnosti soočajo z obremenitvami gospodarske javne infrastrukture, ki ne zmore pritiskov na komunalne in čistilne sisteme.
"Ogroženo" je tudi varstvo in ohranjanje narave ter naravne in kulturne dediščine, saj se povečan obisk kaže tudi v stanju varovanih vrst (t.i. kvalifikacijskih vrst), npr. divjega petelina, triprstega detla, kozače in drugih vrst, ki smo jih v Sloveniji dolžni ohranjati (Natura 2000). Hrup, hoja zunaj markiranih poti, odpadki in drugi vplivi človeka v naravi imajo namreč vpliv na živalske in rastlinske vrste.
Urejenost in varnost planinske infrastrukture se zaradi porasta števila obiskovalcev, vpliva podnebnih sprememb (ujme, pospešeno preperevanje kamnine ...) ter upada števila markacistov prostovoljcev pri lokalnih planinskih društvih kaže v izzivu planinskih društev, v zagotavljanju varne in kakovostne planinske infrastrukture.
Nesreče v gorah so številčnejše, število intervencij Gorske reševalne zveze Slovenije raste. Od leta 2006 do 2021 beležijo 50% trend rasti.
Kako naprej? Predvsem za celotno območje Triglavskega narodnega parka (ter vse javne in gospodarske podsisteme) je kot ključni cilj treba postaviti ničelno rast oziroma trajnostni razvoj. Temu sledijo prilagoditve vseh dejavnosti v Triglavskem narodnem parku. Do prostora Julijskih Alp in vseh gorskih območij v Sloveniji je nujen razvoj drugačnega odnosa. Izhajamo iz tega, da so gore izjemen naraven ekosistem in življenjski prostor rastlin, živali in ljudi. Gre za razumevanje gora, kot ga v svojem sloganu povzema CIPRA: Živeti v Alpah. Podoba gora kot kraljestva neomejene svobode bo s trajnostnim razvojem in vzpostavljeno odgovornostjo posameznika postala presežen mit.
* Projekt Planinstvo 4.0 izvajajo Planinska zveza Slovenije, CIPRA Slovenija in Planinsko društvo Tržič in je financiran s sredstvi Ministrstva za javno upravo.
