Tičarjev dom na Vršiču (1618 m)|
| Odprtost |
| JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
|
| |
| | |
Dostop do postojanke
Z avtobusom:
- Avtobusna postaja Vršič, na vrhu prelaza, v bližini doma.
- Avtobusna postaja Kranjska Gora, nato po cesti in bližnjicah - 3 h.
Z avtomobilom:
- Na prelaz Vršič po asfaltni regionalni cesti iz Kranjske Gore, parkirišče pred domom.
- Iz Bovca skozi Trento na prelaz Vršič, parkirišče pred domom.
| Opis postojanke
Dom stoji na trentski strani vrha Vršič in tik nad vršiškim prelazom, prek katerega pelje cesta Kranjska Gora-Trenta-Bovec. Prvo kočo na tem mestu je kot protiutež nemškoavstrijski Vossovi koči (sedaj Erjavčeva koča) zgradilo SPD na pobudo in ob pomoči dr. Josipa Tičarja, predsednika Kranjskogorske podružnice SPD; z imenom "Slovenska koča so jo odprli 4. avgusta 1912. Med 1. svetovno vojno so jo zasedli avstrijski vojaki, med obema vojnama pa italijanski financarji. Po osvoboditvi so kočo v zelo slabem stanju prevzeli jeseniški planinci, ki so jo popravili in opremili ter odprli 15. septembra 1946. Po smrti dr. Josipa Tičarja (1875-1946) so jo preimenovali v Tičarjev dom, kar je bila zahvala očetu slovenskega planinstva v Gornji Savski dolini in soustanovitelju GRS. V letih 1964-1966 so zraven starega dotrajanega doma zgradili nov, velik in sodobno urejen dom, ki so ga slovesno odprli 31. julija 1966. Stari dom so porušili. V začetku aprila 1975 je velikanski snežni plaz z Mojstrovke porušil pročelje doma, ki pa so ga takoj obnovili. Ob cesti so postavili kiosk za prodajo razglednic in spominkov, v domu pa so v zadnjih letih marsikaj izboljšali in posodobili. Leta 1992 so obnovili električno in vodovodno napeljavo ter posodobili kuhinjo.
V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pult; prodajalna spominkov in razglednic; v 9 sobah je 36 postelj, na 4 skupnih ležiščih pa 55 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo v kletnih prostorih in nadstropju; gostinska prostora ogrevajo s kmečko pečjo; tekoča voda, elektrika, telefon.
Razgled:
Od doma je širši razgled le proti jugu. Na vzhodni strani se za južnim pobočjem Vršiča in Sovno glavo kaže ostenje Prisojnika; na južni strani vidimo cesto, ki se spušča proti Trenti in del Velike planine, zadaj pa nad Zadnjo Trento verigo vrhov s Srebrnjakom in Bavškim Grintavcem.
Zanimivejše ture:
- Izvir reke Soče - 2 h.
- Ruska kapelica - 1 h.
- Ajdovska deklica - 10 min (do razgledišča)
|
Planinska literatura
101|Jalovec in Mangart 1 : 25 000;
148|Triglavski narodni park - 1 : 50 000;
619|Slovenska planinska pot – II. del;
589|Vodnik Dolina Soče - Bovško;
494|Julijske Alpe: Skupini Mangarta in Jalovca;
653|Julijske Alpe – osrednji del;
296|Vrhovi Prijateljstva;
35|Dnevnik s Slovenske planinske poti;
544|Dnevnik Slovenske turnokolesarske poti;
| Prehodi do drugih postojank
 Poštarski dom na Vršiču (1688 m), po Slovenski planinski poti , 0.15 h
Erjavčeva koča na Vršiču (1527 m), po Slovenski planinski poti , 0.15 h
Koča na Gozdu (1228 m), 1.00 h
Mihov dom na Vršiču (1086 m), 1.15 h
Koča v Krnici (1111 m), 2.15 h
Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m), po Slovenski planinski poti , 11.00 h
Zavetišče pod Špičkom (2067 m), po Slovenski planinski poti , 4.00 h
Koča pri izviru Soče (887 m), 1.45 h
Planinski dom Tamar (1108 m), čez Sleme, 3.15 h
| Vzponi na vrhove
 Prisank (2547 m), po Kopiščarjevi (Jeseniški)poti, 4.00 h
Prisank (2547 m), po Jubilejni poti, 5.30 h
Prisank (2547 m), po Slovenski planinski poti, 4.00 h
Mala Mojstrovka (2333 m), čez južna pobočja, 2.00 h
Mala Mojstrovka (2333 m), po Hanzovi poti, 2.30 h
Razor (2601 m), po Slovenski planinski poti, 7.30 h
Slemenova špica (1909 m), 1.30 h
Jalovec (2645 m), po Slovenski planinski poti, 6.30 h
Vršič (1730 m), 0.05 h
|
|
 (5).jpg)
 (3).jpg)
