Le enajst let po tem, ko so leta 1893 v Ljubljani ustanovili Slovensko planinsko društvo, so nadobudni ljubitelji gora v Idriji in Cerknem odprli lokalni podružnici. Tako kot nekoč planinska dejavnost še danes daje utrip krajema in okolici.
Mladinska odseka sta vidna, dobro vodena, kar daje upanje, da bosta društvi živeli tudi v prihodnjih desetletjih. Idrijsko planinsko društvo šteje približno 245 članov, od tega jih je okrog 70 del mladinskega odseka.
Idrijski planinski podmladek na enem od izletov (foto arhiv PD Idrija)
Planinski krožki imajo hudo konkurenco
Vsak mesec organizirajo od dva do tri izlete tako za odrasle kot za male planince. Po začetnih letih, ki so bila ustvarjalna in polna entuziazma, je delovanje društva prekinila prva svetovna vojna, konec druge hude morije pa so dočakale zbledele markacije na planinskih poteh ter dotrajana koča na Javorniku.
A so se člani društva hitro pobrali, obudili delovanje ter odpirali nove odseke. Koči pod Javornikom in na Hleviški planini sta privabljali vedno več obiskovalcev; danes sta središči delovanja idrijskega društva in PD Javornik - Črni Vrh nad Idrijo.
Še nekoliko pomembnejša kot bogata zgodovina je (svetla) prihodnost, ki si jo obetajo tako v idrijskem kot cerkljanskem planinskem društvu, čeprav je privabljanje novih članov čedalje zahtevnejša naloga. V preteklosti so se otroci na šolah lahko vključili v nekaj interesnih dejavnosti, danes je izbire tako veliko, da imajo planinski krožki kup »konkurence«, je povedal predsednik PD Idrija Silvij Močnik.
Načelnica mladinskega odseka PD Idrija Katarina Bončina skupaj z drugimi mentorji kljub temu kar lepemu številu otrok in mladostnikov neutrudno vceplja ljubezen do gora.
Vsako leto močnejši so pri društvu turnokolesarski odseki (foto arhiv PD Idrija)
Dobrodošlo je, če so otroci že od mladih nog vajeni hoditi v hribe, potem se toliko raje udeležujejo tudi izletov v organizaciji planinskih društev ali poprimejo za kakšno odgovornejšo funkcijo. Vsako leto bolj močan je pri društvu turnokolesarski odsek.
Pomemben del delovanja planinskih društev je (tudi) spodbujanje mladih, da opravljajo izobraževanja, za planinske vodnike ali markaciste. Krog je lahko sklenjen le tako, da se znanje in izkušnje prenašajo s starejših članov na mlajše.
Idrijski markacisti so skrbniki 122 kilometrov planinskih poti na območju občine Idrija - Slovenske planinske poti, mednarodne poti Via Alpina, Idrijsko-cerkljanske planinske poti in poti na Jelenk. Čedalje pogostejše vremenske ujme jim povzročajo obilico dela, nekaj skrbi pa tudi pomanjkanje zanimanja za to dejavnost.
Zelo aktiven je markacijski odsek pri PD Idrija (foto arhiv PD Idrija)
Prva zabava že 8. junija
V PD Idrija bodo 120-letnico praznovali 8. junija s slovesnostjo pri hleviški koči, ki so jo postavili leta 1948 in dogradili sedem let kasneje. PD Cerkno pa bo »rojstni dan« proslavilo 18. avgusta na njihovem očaku Poreznu oziroma pri koči - prenovljeni italijanski kasarni so zgornji del dogradili med letoma 1980 in 1984. Sedemindvajsetega julija pa za gorske tekače in pohodnike organizirajo že tretji vzpon na Porezen. |
Pričakujejo postrežbo kot v dolini
S podobnimi izzivi se spoprijemajo v Planinskem društvu Cerkno. Danes imajo približno 230 članov, mladine je le za vzorec. Predsednik Ivan Rupnik je ob vprašanju, kakšni so izzivi za prihodnje desetletno obdobje, poudaril prav povečanje zanimanja za planinsko dejavnost med otroki in mladimi. Težava je tudi, kako zagotoviti kader za delo v koči na Poreznu, pri čemer je podobno pri veliko drugih planinskih društvih.
Redke so (bile) prijave na oglas za delo oskrbnika v koči, a imajo v PD Cerkno vsaj srečo, da sedem stalnih posadk, ki dežurajo v koči, skrbi za zadovoljstvo planincev: »Pred desetimi ali petnajstimi leti, ko smo začeli dežurstva v koči, sta bili dovolj dve osebi, ki sta postregli vsem obiskovalcem. Še posebej po epidemiji covida-19 pa je obiska v koči občutno več, spremenila se je tudi struktura ljudi, ki hodijo v hribe.«
Posamezni obiskovalci imajo vedno več zahtev, pričakujejo postrežbo, kakršna je v dolini. Delo oskrbnika ni služba za osem ur, pač pa so na nogah od jutra do pozne noči. Člani cerkljanskega planinskega društva se sicer zavedajo pomena, ki ga ima ta dejavnost za lokalno okolje.
Rupnik pravi, da prispevajo svoj del k družabni dejavnosti v kraju in okolici; polna dvorana pred kratkim, ko so praznovali 120 let z odprtjem razstave Prijatelji Porezna - že 120 let v dvorani Cerkljanskega muzeja, je pokazala, da jih podpira tudi marsikdo, ki mu hoja in hribi niso ravno blizu.
Porezen, najvišji vrh Cerkljanskega hribovja, z lepim razgledom na okoliško hribovje (foto Anja Intihar)
Uresničujeta planinsko idejo
Da je množično ustanavljanje planinskih društev trdno zasidralo planinsko organizacijo med prebivalstvom in jo ustoličilo kot eno najbolj množičnih društvenih organizacij ne le v Sloveniji, pač pa v okviru Mednarodne zveze planinskih organizacij (UIAA), poudarjajo tudi v Planinski zvezi Slovenije.
Njen podpredsednik Jože Bobovnik še dodaja, da se zavedajo, da je zveza tako močna in ustvarjalna, kot so močne in aktivne njene članice: »Društvi, ki praznujeta 120-letnico, sta neizpodbiten dokaz, da se je organizirano planinstvo na Slovenskem skozi stoletno zgodovino znalo prilagajati družbenim in ekonomskim spremembam, saj se je v tem času zamenjalo tako več držav kot tudi gospodarskih sistemov. Temeljna načela, ki so bila postavljena že ob začetku organiziranega planinstva na Slovenskem (skrb za varstvo narave, nadelava planinskih poti, gradnja koč, delo z mladimi, skrb za vzgojo planinskih kadrov, prostovoljstvo kot temelj planinskega dela), veljajo in bogatijo planinsko organizacijo še danes in jo bodo tudi v prihodnje. Zato si društva, kot sta PD Idrija in PD Cerkno, zaslužijo posebno zahvalo, ker uspešno uresničujejo planinsko idejo že 120 let in so dokaz, da je planinstvo za številne Slovence način življenja.«
Še ena obletnica
Obletnica delovanja društva sicer ni edina prelomnica, s katero se letos srečujejo primorski planinci. Idrijsko društvo je leta 1979 s sosednjim cerkljanskim namreč uredilo Idrijsko-cerkljansko planinsko pot (ICPP), dobrih 190 kilometrov dolgo obhodnico, ki vodi po vrhovih in zanimivih točkah obeh občin.
Tudi 45-letnici ICPP se bodo poklonili, in sicer z na novo izdanim ter prenovljenim vodnikom. Koliko ljudi jo vsako leto prehodi v celoti, ni znano, saj teh podatkov v društvih ne beležijo, jo pa vsaj na določenih odsekih - na Hlevišah, Poreznu, Sivki, Bevkovem vrhu in Javorniku - zelo oblegajo tako domači planinci kot tistih iz drugih slovenskih krajev.
Anja Intihar
Vir: Delo, 29. 5. 2024
|
