torek, 23. julij 2024, ob 9.30 uri
Doslej neznani Kugyjev portretSlovenski planinski muzej v Mojstrani verjetno ne bi obstajal, če ne bi bilo zasebnih zbirateljev in zanesenjakov, ki so vanj prispevali razne razstavne predmete in dokumente, pomembne za zgodovino našega planinstva in alpinizma. Tako je pred kratkim po precej zapleteni poti iz Dunaja prispela donacija, ki predstavlja veliko redkost. Gre za sliko v olju, portret dr. Juliusa Kugyja. Kugyjevih fotografij se je v arhivih ohranilo veliko, portretirati slikarjem pa se veliki raziskovalec Julijskih Alp ni dajal in domnevno je ta portret v dimenzijah 42 x 38 cm, celo izjema.
Avtor dela je koroški slikar Hermann Poschinger (1886 - 1965) iz Borovelj, ki je bil svoj čas znan predvsem kot odličen krajinar. Kako je prišlo do tega, da je naslikal omenjeni portret in po čigavem naročilu, žal ostaja uganka. Prvotni lastnik slike je bil dr. Franz Schurz iz Celovca, ki je umrl leta 1982 in zgodbo o njej odnesel v grob.
Doslej neznani portret Juliusa Kugyja, ki ga je v letu 2024 pridobil Slovenski planinski muzej (foto Janez Durini)
Omembo si zasluži splet naključij, da je ta slika sploh prispela v Slovenijo. Najprej se je namreč znašla v dediščini sina Helmuta Schurza, ki se je preselil na Dunaj, kjer je dolga leta karierno deloval v diplomaciji, zato se je z družino tudi večkrat selil. Po njegovi smrti, je zakonita naslednica slike postala njegova žena Alma Schurz (86), s katero sem govoril. Žal gospa o njej ni vedela povedati skoraj nič drugega, kot da je na njej upodobljen dr. Kugy, mladostni prijatelj njenega tasta Franza Schurza. Pravzaprav na Dunaju, ki je daleč od gora, zelo slabo vedo, kdo je bil nekoč veliki klasični alpinist, dr. Kugy.
Lahko ugibamo še o letnici nastanka slike. Kugy je na njej videti postaran in popolnoma osivel, s svojimi prodornimi očmi pa resno gleda naravnost v gledalca. Možno je, da je bila slika narejena okoli leta 1920, kmalu po koncu prve svetovne vojne. Vojno je Kugy kot prostovoljec preživel na nam bližnji italijanski fronti (zaradi dobrega poznavanja gora je postal alpski referent). Monarhija je vojno konec leta 1918 izgubila in Trst v katerem je živel, je pripadel Italiji. Zaradi naklonjenosti monarhiji, so mu kmalu propadli vsi trgovski posli in njegovo veliko podjetje je bankrotiralo. Kugy je zaradi tega začasno zapadel v hudo depresijo in vse skupaj bi lahko pojasnilo njegovo shujšano podobo. Pred vojno in pozneje v tridesetih letih, je bil namreč precej bolj okrogel v obraz.
Za donacijo je zelo zaslužen tudi dr. Gorazd Vesnaver, slovenski sorodnik družine Schurz, ki je lastnikom namignil, da bi bilo za portret najprimernejše mesto tam, kjer je Kugy največ deloval in pustil najopaznejšo sled, to pa so naše Julijske Alpe.
Dušan Škodič |
|
