sreda, 14. avgust 2024, ob 0. uri
A znate narisat popoln krog?Verjetno eno najpopularnejših vprašanj v Bavšici v ˝podaljšanem tednu˝ od 13. do 21. julija. Takoj za: “Koliko krav je šlo čez Trobejev most?”. Ja, kmalu bo minil že mesec od našega devetdnevnega izobraževalnega druženja na naslovu Bavšica 20 a, a spomin je še vedno svež. Upam, da tudi spomin na predavanja. Tudi letos je v Bavšici od 13. do 21. julija potekalo neformalno izobraževanje za Mladinske voditelje (več
o mladinskih voditeljih na povezavi). Petnajst mladih se je več kot en teden izobraževalo o planinstvu. Prestali so
mnogo predavanj na temo PZS, Mladinske komisije, vaditeljstva in
vodništva, prve pomoči, zgodovine, varstva gorske narave, retorike in
nastopanja v javnosti, osebne in tehnične opreme, orientacije, organizacije
tabora, dela v mladinskem odseku, družabnosti in animacije, prehrane in
meteorologije. Na praktičnih prikazih so se spoznali s hojo po zahtevnih in zelo zahtevnih
poteh, z bivakiranjem, izdelavo vozlov, s prvo pomočjo, in spustom po vrvi.
Skupinsko delo.
Prva pomoč z Dohtarjem - praktično.
Predavanje o GRS je izvedla Ana iz GRS Bovec, za kar
se njej in njeni psički Soči najlepše zahvaljujemo.
Soča je našla Zarjo.
Na tečaju smo izvedli dve turi, prvo na 1313, drugo pa
(poljubno) do Planinskega doma pri Krnskih jezerih. Izpitna tura je zaradi
dežja odpadla. Kljub temu so se tečajniki zbudili ob 4.30 (takrat je bil
prejšnji večer pri načrtovanju ture načrtovan zajtrk) in skozi labirint čevljev
prišli do vrat jedilnice. Tam jih je čakalo obvestilo vodstva, da tura odpade
in da je zajtrk ob normalni uri. Ker se je popoldne vreme izboljšalo je padla
ideja o popoldanski turi do Krnskih jezer, in del udeležencev je šel z dvema
vodnikoma na turo.
Tura na 1313.
Poleg običajnega programa ˝mladinskih voditeljev˝ je
že drugo leto v okviru tabora potekalo še izobraževanje za markacista A kategorije.
Izobraževali se niso le tečajniki, temveč tudi del vodtva. En dan je bil
namenjen predavanjem in praktičnim prikazom, naslednje dopoldne pa smo znanje
prenesli v prakso in šli urejati dve poti v okolici. Pot smo naredili prehodno
in obnovili stare markacije. Risanje markacij smo najprej na kartonu ter
pozneje na lesu in kamnu vadili že prejšnji dan. Za konec markacističnega
izobraževanja smo pisali še test in potem (prav vsi, ki smo opravljali celotno
izobraževanje) dobili naziv ˝Markacist kategorije A˝.
Markiranje.
Skupinska fotografija vseh udeležencev tečaja za markacista in markacistov.
Sliši se veliko, in tudi je. A to sploh ni vse, kar so
mladi počeli tekom devetih dni. Veliko časa med predavanji smo posvetili
družabnosti v praksi in se skozi teden spoznali s preštevilnimi igrami in
bansi. Vseh si verjetno nihče ni zapomnil, naravnost-navzkriž, popoln krog in
˝krave˝ pa verjetno vsi. Lepo je bilo iz odbojkarskega igrišča na vsake toliko
slišati ˝Nekoč en los je bil! (Nekoč en los je bil!) ...˝, Lavrencijo ob enih
ponoči pa malo manj. Ja, mladi so v natrpanem urniku našli še čas za odbojko.
Ne le za prostočasno igranje, temveč za pravi MV-turnir v trojkah.
Družabnost.
Štrik od rulete.
Mnogo večerov smo preživeli ob tabornem ognju, enega pa
tudi med smrekami v temi in tišini. Izvedli smo nočno igro, letos brez voženj v
Tolmin ali na Jesenice. Poseben je bil zadnji večer, ko smo ob ognju imeli kar sedem
planinskih porok in dva krsta vodstva.
Dvakrat smo se tudi ohladili v Koritnici, enkrat po
zaključku ture in drugič na cilju orientacije. Na njej so udeleženci teoretično
znanje preizkusili v praksi. Na predavanjih so, kot kaže, dobro poslušali, saj
nobene skupine nismo iskali po Bavšici.
Zaključek orientacijskega tekmovanja.
Udeleženec Martin Kits Nieuwenkamp o tečaju: Tečaj za mladinskega voditelja je bila zame nepozabna izkušnja. Spoznal sem veliko novih prijateljev s cele Slovenije. Med tednom sem usvojil zelo veliko teoričnega in praktičnega znanja, ki ga bom zagotovo uporabil v prid mojega društva. Najbolj mi je bilo všeč druženje s sovrstniki in z vodstvom. Užival sem v izletih v naravi ter ob vsaki delavnici in tečaju. Cel teden sem užival v naravi in se v dobri družbi imel zelo lepo.
Prihod iz ferate po MV-jevsko.
Udeleženka Nina Steiner o tečaju: Prvi občutki ko sem prišla na mladiske voditelje so bili mešani, saj me je bilo strah, kako se bom spoprijatelila z sovrsniki, kako mi bodo šla predavanja, itd. Kmalu sem spoznala, da je bila to ena izmed najbolših izkušenj, ki sem jih kadarkoli doživela. Vse od vzpona, učne ferate, predavanj, skokov v Koritnico pa zafrkavanja med seboj. Nikoli si nisem predstavljala, da se lahko v enem tednu povežeš s tako različnimi ljudmi, od udeležencev pa do vodnikov. Če bi kdor koli manjkal, tabor ne bi bil enak. Lep spomin imam tudi na svoj rojstni dan, ki so mi ga odlično popestrili. Najboljša noč je bila po mojem mnenju kar predzadnja, ko nam je vodstvo pripravilo zabavna sporočilca in privezano obutev po stopnicah ob štirih zjutraj. Ta teden mi bo ostal v res lepih spominih in bi si še želela takšnje izkušnje.
Ninin 18. rojstni dan - v Bavšici.
Devet dni ni malo, pa tudi veliko ne. Prvi dan ob
spoznavnih igrah se nikomur ni sanjalo, kakšne lepe spomine bomo nabrali čez
teden in kakšne vezi bomo spletli. Tako kot na koncu vsakega tabora, je bilo tudi
tokrat slovo težko. Vsi bi radi še malo ostali in zavlačevali s povratkom v
˝normalno˝življenje. Zdi se, da mora tako biti. Le kako bi drugače cenili tiste
poletne tedne med gorami z ljudmi, ki se v enem tednu prelevijo iz neznancev v prijatelje?
Spust po vrvi.
|
|