Na 'lov' na žige semo se inPlaninci podai v soboto, 31. avgusta, odpravili na Slavnik. Pot smo kot vedno začeli pri ljubljanskem Koloseju, od koder smo se odpeljali na izhodišče pohoda, v vas Podgorje. Od tam smo zagrizli v hrib, strmina pa ni popustila vse do vrha. Na poti je prevladoval kamnit teren, kar se za kraško pokrajino že skoraj spodobi. Ker smo štartali ob osmih zjutraj, nam je bilo do Tumove koče na Slavniku z vročino prizaneseno. Še dodatno hlajenje nam je občasno priskrbel gozd.
arhiv inPlaninec
Na Slavniku smo se okrepčali, to pot le odžejali, kajti kosilo nas je čakalo v Hrastovljah. Po eni uri kramljanja smo se po isti poti spustili v dolino. In kot mnogokrat se je tudi to pot izkazalo, da je lahko pot v dolino težja kot navkreber. Kamenje je na poti v hrib pogosteje opora kot ovira, na poti v dolino pa je ravno obratno; zato spotikanja čez kamne ni manjkalo. A ko me je moj tokratni spremljevalec Borut varno pripeljal do avtobusa v Podgorju, kjer smo se izdatno založili z vodo Dana za triurno pot po žgočem soncu do Hrastovelj, je bilo vzponov in sestopov za ta dan bolj ali manj konec.
arhiv inPlaninec
Pot v Hrastovlje je v glavnem potekala po grobem makadamu, ki se mu menda reče krš. Poletna vročina nam ni prizanašala, pa tudi drevje nam je le redko priskočilo na pomoč. Po slabih treh urah pa nas je čakala nagrada - v Hrastovljah smo si privezali dušo s slastnimi primorskimi dobrotami, nato pa se odpeljali proti Ljubljani.
Naj se zahvalim vsem spremljevalcem, ki so nam podarili svoj čas in trud, da so nas varno vodili po kraških planinskih poteh.
Rok Janežič |
