V soboto smo spet doživeli lep in uspešen dan, tokrat smo se podali na evropsko pešpot - ena skupina po poti treh vrhov, druga po malenkost krajši drugi poti proti koči na Kozleku. Dejansko pelje pot treh vrhov, po kateri smo šli, čez vrhova Sopil in Srednji vrh. Poleg slepih in slabovidnih so se nam pridružili še drugi pohodniki z invalidnostmi ter mladi in njihove spremljevalke iz Društva Sožitje Ilirska Bistrica.
Na sliki pogled v dolino na polja, ki jeprepredeno z meglo, ki se trga, arhiv inPlaninec
Kozlek je eden izmed izrazitejših vrhov Kraškega roba Snežniškega pogorja nad zgornjim tokom Reke, imenovanim Podgora.
Tik pod vrhom nas je pričakala pravljična Koča na Kozleku, kjer so nas prijazno sprejeli oskrbnik in njegovi pomočniki iz PD Podgorje, Ilirska Bistrica. Lepo so nas postregli in nam povrh ponudili domače pecivo. Celotna druščina je bila zelo vesela in razigrana.
Na sliki skupina inPlancev pred Kočo, za njo je gord, arhiv inPlaninec
Nekaj metrov višje od koče je vrh, ki mu do tisočaka manjkajo le trije metri. Na vrhu so v storžec naloženi kamni, ki ga povišajo za dober meter.
Na sliki devet inplanincev pred kupon naloženega kamenja, v ozadju je gozd, arhiv inPlaninec
Vsi udeleženci smo se na pohodu dobro počutili, zadovoljni smo se vračali proti Ilirski Bistrici, kjer smo se okrepčali in imeli prijetno druženje. Naša knjižica evropske poti je bogatejša za dva žiga.
Na sliki se skupina inPlanincev spošča po poti, na desni strani je bor, na levi visoka trava, v ozadju se dvigujejo hribi, arhiv inPlaninec
Pohoda se je z nami prvič udeležil Milan, ki je bil še nedolgo vztrajen planinec, saj je prehodil kar precej naših gora, na mnogih njihovih vrhovih je stal večkrat. Žal mu je v zadnjem časi bolezen preprečila pohode v visokogorje. Najprej je obupal, potem je začel hoditi po ravnem in ko si je nabral kondicijo, si je upal na kakšno vzpetino. Opogumil se je in se prijavil na pohod z inPlaninci na Kozlek. Ko ga je danes z nami uspešno osvojil, ga je to zelo razveselilo in mu dalo upanje, da vsaj nižji hribi zanj niso čisto nedosegljivi. Hvaležen je odboru inPlaninec, da je dobil možnost tako za hojo kot za druženje, saj je bil nekaj časa skoraj izoliran. Vemo pa, kako pomembno je, da je človek aktiven v družbi.
Marija Metlika in Milan Meden
|
