Naslednji dan se je vreme zopet poslabšalo, vendar smo dan še vseeno izkoristili. Ena skupina se je podala s kolesi iz Bovca do kaninske B postaje, druga skupina pa se je peš odpravila v dolino Možnice, kjer so si ogledali planino in korita. Sami sva se odločili, da na pohod ne greva, sva pa izkoristili prevoz do trdnjave Kluže in se peš odpravili nazaj do PUS-a Bavšica, tako da smo na koncu vsi maksimalno izkoristili deževen dan. Zvečer je zopet sledilo druženje ob zvokih zaigrane glasbe.
Na turnokolesarski turi.
Naslednje jutro nas je presenetila voda, ki nas je povsod obdajala. Na eni strani smo bili ujeti s strani slapov z gora, na drugi strani pa z jezerom, ki je nastalo na cesti v Bavšici. Kljub temu smo dan izkoristili za planinsko orientacijo, odpravili pa smo se tudi do novega jezera in hudournika.
Pri hudourniku, na obali jezera.
Predzadnjo noč smo se tri odločile za spanje v podmornici, čisto na vrhu hiše, kjer se spi na blazinah. Naslednji dan smo izvedli le pohod v okolici Bavšice, saj nas je še vedno obdajala voda. Odpravili smo se do planine Bala in naprej do lovske koče, kjer smo zapeli in zaplesali na pesem Mi gremo pa v Bavšico, se plavat naučit...
Večer smo namenili družabnim igram. Tekmovali smo v planinskem kvizu, igrali miselne igre, igre s kartami in se pogovarjali dolgo v noč oziroma jutro.
Rešili smo vse križanke v hiši.
V nedeljo, zadnji dan, smo do kosila pospravili in očistili celotno hišo, peli pesmi ob zvokih kitare in se še zadnjič podružili. Po obroku pa smo naredili še uradni zaključek tabora, se zahvalili kuharjema in se pomenili, kako bomo sedaj odšli iz doline, saj je bila cesta še vedno prekrita z jezerom vode. Do jezera nam je prtljago zapeljal kuhar, saj smo svoje avtomobile pustili pri hiši. Moški del ekipe je prtljago znosil na drugo stran jezera, kjer so nas čakali prevozi. Odpeli smo še zadnjo Lavrencijo in se poslovili.
Pot domov mimo jezera.
Na taboru se nama je zdela najbolj zanimiva govorica, saj smo vsi prihajali iz različnih koncev Slovenije, tako da smo se res nasmejali različnim naglasom. Skratka prečudovito preživet teden v Bavšici, kjer smo se zelo povezali in domov odhajamo polni novih izkušenj in doživetij. Tabora sva se udeležili prvič, a zagotovo ne zadnjič. Če želite vse to doživeti, pa se kar prijavite, mi pa se tako ali tako vidimo drugo leto na taboru ali pa še prej na kakšnem mesečnem pohodu oziroma akciji.
V enem tednu se je nabralo ogromno novih doživetij, spoznali sva veliko novih ljudi in tabor je bil naravnost čudovita izkušnja. Mislim, da je bil to kar »ta najbolš« teden počitnic. Brez signala, stran od mest, z dobro družbo ... vse to, le v Bavšici.
Avtorici: Hana Skrbinšek in Lora Šadl
