Alpinist, gorski reševalec, gorski vodnik, pisatelj in fotograf Tone Škarja (1937-2020) je bil skupaj z Alešem Kunaverjem (1935-1984) glavni tvorec slovenske himalajske zgodbe. Sodeloval je na 18 alpinističnih odpravah, petkrat kot član in 13-krat kot njen vodja: Kavkaz (1964), Kangbačen (1965, 1974, 2007), Everest (1978, 1979, 1996), Jalung Kang (1985), Tibet (1986), Čo Oju (1988, 2001), Šiša Pangma (1989), Kangčendzenga (1991), Anapurna (1992, 1995), Sikkim (1994), Daulagiri (1998) in Ama Dablam (2005). Odprava na Everest leta 1979 še danes velja za največji organizacijsko-logistični zalogaj v zgodovini slovenskega himalajizma.
Člani alpinistične odprave Everest 1979 leta 2019 ob 40. obletnici odmevne odprave, ki jo je vodil Tone Škarja (foto Manca Ogrin)
S svojim vsestranskim, zavzetim in izjemnim delovanjem je pustil neizbrisen pečat v slovenskem in svetovnem alpinizmu. Kot vodja odprave Everest 1979 je istega leta prejel Bloudkovo nagrado, leta 2011 pa tudi Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športu. Med drugim so ga leta 2002 za delo v planinski organizaciji odlikovali s častnim znakom svobode Republike Slovenije, leta 2014 je prejel prvič podeljeno nagrado PZS za življenjsko delo v alpinizmu in leta 2019 postal častni član Planinske zveze Slovenije.
Tone Škarja je med številnimi drugimi odlikovanji leta 2011 prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športu in leta 2019 postal častni član Planinske zveze Slovenije (foto Manca Ogrin)
Bil je tudi zelo plodovit pisec, avtor več knjig, predvsem o odpravah in svoji alpinistični poti. Njegov podpis nosijo avtobiografska dela Stene mojega življenja (1975), Jalung Kang (1987), Kangčendzenga, gora usode (2008) in Po svoji sledi (2011), ki je svojevrsten dokument alpinizma Škarjeve dobe. Bil je soavtor številnih književnih del, poleg tega so o starosti slovenskega alpinizma posneli celovečerni dokumentarni film Tone, javi se! (2015). Čeprav njegovo pisanje razkriva natančnega in kritičnega opazovalca, včasih tudi hladnega analitika, iz njegovih del veje občutek za pustolovščino, odlikuje jih tudi globoka, skoraj filozofska misel o alpinizmu, predvsem pa človečnost, ugotavlja Žarko Rovšček.
Tone Škarja na Zahodni rami Everesta (1979), zadaj vrh (osebni arhiv Toneta Škarje)
Če je njegova knjiga Po svoji sledi avtobiografski prikaz njegovega življenja in obenem tudi dokumentiran pregled zgodovine alpinizma njegovega časa, so izbrana dela Iskrì se beseda poleg številnih knjižnih del njegov literarni odsev, poudarja Žarko Rovšček: "Tako kot vsakemu drugemu avtorju je bilo tudi Tonetu Škarji pisanje priložnost, ob kateri je izpovedoval osebni pogled na svet okoli sebe in izražal svoje vrednostne ocene. Te so vsaj za področje alpinizma in himalajizma, zaradi bogatih življenjskih izkušenj pa tudi na splošno, vredne ne le upoštevanja, nemalokrat tudi občudovanja. Njegova literarna zapuščina nam daje ponovno priložnost, da sežemo v globino njegovih življenjskih modrosti, razmišljanja in njegovih iskrivih odzivov na dogajanja okrog sebe. Pouči pa nas tudi o tem, da alpinizma ne preveva zgolj romantika. Velikokrat je v ozadju blestečih dosežkov v domačih in tujih gorah tudi trd spopad osebnosti, soočenje različnih mnenj in pogledov na njegov razvoj, kar se kaže predvsem pri prizadevanju za ustrezen delež iz - vsaj po mnenju alpinistov - vselej preskromnih državnih in sponzorskih sredstev."
Izbrana dela Toneta Škarje z naslovom Iskrì se beseda, ki so izšla pri Planinski založbi, je uredil publicist Žarko Rovšček (foto Manca Ogrin)
Osnovo za delo je predstavljal seznam Škarjevih objav, ki ga je pred leti uredil neutrudni France Malešič (opravil je tudi strokovni pregled knjige), in ga je Rovšček še dopolnil. V veliko pomoč so mu bile kopije člankov, ki jih je zbrala Uršula Debevec, kar je precej olajšalo naporno iskanje. Dodal je tudi znane objave v tujem tisku. Prvo polovico knjige predstavlja uredniški komentar z navedbo naslova, vira in večinoma tudi krajšo razpravo o vsebini posameznega članka. Druga polovica obsega izbor 42 člankov, objavljenih v slovenskem tisku. Kar tretjina jih je iz Planinskega vestnika, v katerem je Škarja kot pisec začel in še tik pred svojim slovesom tudi sklenil svojo literarno pot. Ostali dve tretjini pripadata člankom iz časopisa Delo, Alpinističnih razgledov, Grifa, Obvestil PZS, njegove članke pa je najti tudi v arhivu nekdanje Tedenske tribune (TT), Slovenca in Razgledov, Primorskih novic, Večera, Gorenjskega glasa, Idrijskih razgledov idr. Izbor je zaključen z miselnimi drobci iz Škarjevih intervjujev. "Med članki srečamo polemične zapise o vprašanjih planinske organizacije, varovanja narave, alpinizma in organizacije himalajskih odprav, to je s področij, s katerimi se je največ ukvarjal. Vmes so tudi potopisni prispevki, eseji, kolumne, uvodniki, nagovori itd. Tàko, njemu lastno pronicljivo pisanje, z iskrivimi mislimi je botrovalo tudi naslovu knjige: Iskrì se beseda," pojasni Rovšček.
Slavje v Katmanduju ob uspešni odpravi Anapurna 1995, vodja katere je bil Tone Škarja, in zaključku projekta Slovenija 14 x 8000 (arhiv Toneta Škarje)
Nekakšni literarni biografiji Toneta Škarje dajejo poseben pečat tudi fotografije. Širši izbor, ki je le del bogatega in obsežnega očetovega arhiva, je opravil najprej Metod Škarja. Sledil mu je uredniški izvleček, ki se je moral prilagodil začrtanemu obsegu knjige in kakovosti fotografij, dopolnjen pa je tudi s številnimi utrinki Škarjevih sopotnikov. Poleg običajnega podatka, umestitve v kraj in čas nastanka, je Rovšček fotografije opremil z značilnimi Škarjevimi citati, ki na svoj način osvetljujejo njegovo misel, obujajo spomin in ponazarjajo posamezne mejnike njegovega življenja - če za ponazoritev izpostavimo le enega: "Z gorami, rekami, gibanjem zračnih gmot, ledovjem, gozdovi in še najbolj z ljudmi je Himalaja mogočna podoba stvarstva. Dotakne se te, ko najmanj pričakuješ. Nepripravljenega te spravi na kolena, iztrga ti dušo in jo dvigne v neslutene višine, v istem hipu ti pokaže tvojo lastno moč in ničevost, veličino in nepomembnost, tvojo minljivost na uri večnosti."
Žarko Rovšček, urednik in soavtor knjige Iskrì se beseda, je kot publicist vnet raziskovalec primorske polpreteklosti in planinske zgodovine (foto Majda Mrakič)
Urednik in soavtor knjige Iskrì se beseda Žarko Rovšček je doktor veterinarske medicine v pokoju, sicer pa že od mladih nog planinski navdušenec, ki zaokrožuje pol stoletja plodovitega delovanja v Planinskem društvu Tolmin, kjer je tudi že 24 let glavni urednik društvenega glasila Krpelj. Kot publicist je vnet raziskovalec primorske polpreteklosti in planinske zgodovine, ki je med drugim uredil zbornik Stoletje planinstva na Tolminskem (1996) z bogato kroniko PD Tolmin. Bil je glavni urednik zbornika Zorko Jelinčič - nad prezrtjem in mitom (2000), s knjigama Pod rdečim svinčnikom - pisma Zorka Jelinčiča iz ječe (2005) in Živim v besedi - Zbrana dela Zorka Jelinčiča (2011) je zaokrožil vedenje o enem najbolj izpostavljenih primorskih rodoljubov, tigrovcu, publicistu in gorniku Zorku Jelinčiču. Uredil je tudi knjižni deli priljubljenega tolminskega zdravnika, pozneje kirurga, zdravnika na več himalajskih odpravah in gorskega reševalca dr. Jožeta Andlovica Skozi sotesko druge svetovne vojne (2008) in Kadar boš na rajžo šel - Dnevnik himalajskega zdravnika (2018) in zanju napisal obsežno spremno besedo.
Zorko Jelinčič, dr. Jože Andlovic in Tone Škarja so Rovščkova skupna točka, kaj pa je skupno tem trem osebnostim, ki se jim je literarno poklonil? "Med njimi so gotovo določene, večje ali manjše značajske razlike. Edini in glavni skupni imenovalec vsem trem pa so gore; neomajna zvestoba, malikovanje 'nekoristnega' sveta (tu sem našel stične točke tudi s svojimi, veliko bolj skromnimi prizadevanji). Vse ostalo, kar se je vsakemu od trojice dogajalo v življenju, so zgolj variacije na osnovno temo. Neverjetno, kako nas lahko veličastna, morda tudi idealizirana podoba gora spremlja na vsakem koraku. V vseh možnih življenjskih preizkušnjah pozvanja v nas, nam daje moč in motiv tudi za življenjske korake na drugih področjih, ki so neločljivo povezana z vsem, kar živimo."
Jože Andlovic in Tone Škarja (na fotografiji na literarnem večeru v Tolminu) sta z Zorkom Jelinčičem trojica osebnosti, ki se jim je Žarko Rovšček literarno poklonil (foto Miljko Lesjak)
Škarja in Rovšček sta (bila) oba izjemno načitana in razgledana opazovalca in raziskovalca sveta, ki sta že dolgo, v Tonetovem zadnjem obdobju pa tudi zelo tesno sodelovala. "Glavna, recimo delovna popotnica, ki je botrovala tudi predlogu za izdajo izbranih zapisov, je bil najprej imperativ, ki je sam po sebi opozarjal mene in druge, da je treba tako obsežno literarno zapuščino, kot jo je imel Škarja, zbrati in obdelati na enem mestu. Tak poklon njegovim življenjskim prizadevanjem smo mu dolžni zaradi spoštljivega spomina, v zahvalo za vse, kar je storil, in tudi zato, ker je bil strastni ljubitelj pisane besede. Škoda, da Tone veselja ob izidu te knjige ne more deliti z nami," lahko pritrdimo besedam Žarka Rovščka, ki še dodaja: "Najbližja modrost so mi njegove, tudi v knjigi uporabljene besede: 'Vsak se pač trudi na Zemlji zapustiti vsaj črtico ali prasko, ki ga bo preživela. To je najbolj normalno gibalo vse človeške zgodovine. Na videz večno kroženje, v resnici pa dvig po spirali. V alpinizmu ni nič drugače.' Tone si je svoj literarni nagrobnik postavil že sam. Upam, da sem prispeval vsaj drobec k temu, da se bo spomin na njegove 'literarne praske' ohranjal kot trajni odtis njegovih pronicljivih misli."
Tone Škarja v Teranovi smeri, kar je bil njegov zadnji vzpon, leta 2012 pri 75 letih (arhiv Toneta Škarje)
Iskrì se beseda v Ljubljani in Kamniku
V sredo, 27. novembra 2024, ob 11. uri Žarko Rovšček knjigo Iskrì se beseda pospremi med bralce na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Na Pisateljskem odru na Gospodarskem razstavišču se bo z njim pogovarjala Manca Ogrin.
Škarjeva beseda se bo iskrila tudi v njegovem domačem Kamniku, in sicer na festivalu Brati gore 2024. Na mednarodni dan gora, 11. decembra 2024, ob 18. uri se bo v prostorih Društva Gorske reševalne službe Kamnik z Žarkom Rovščkom, Francetom Malešičem in Bojanom Pollakom pogovarjala Mojca Volkar Trobevšek.
Prijazno vabljeni! |
Manca Ogrin |
