(1) Planinska zveza Slovenije (v nadaljevanju: PZS) je prostovoljna zveza društev, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja društva. Glavna dejavnost PZS je povezovanje društev in zagotavljanje pogojev za planinstvo v Sloveniji ter mednarodnem prostoru. Goji slovensko planinsko izročilo, izvaja prostovoljsko delo in deluje kot del civilne družbe, v javnem interesu in kot nacionalna panožna zveza s področja planinstva.

(2) PZS ne deluje na strankarskem in verskem področju.

(1) Ime zveze je Planinska zveza Slovenije, kratica pa PZS. Angleški prevod imena PZS je Alpine Association of Slovenia.

(2) Sedež PZS je v Ljubljani.

(1) Ta statut ureja delovanje PZS in razmerja med PZS ter društvi, ki so njeni ustanovitelji in člani.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem statutu, imajo naslednji pomen:

(2) planinstvo/gorništvo (uporabljamo ju kot sopomenki) je športna, gospodarska, raziskovalna, naravovarstvena, zaščitno-reševalna, humanitarna in kulturna dejavnost, povezana z gorsko naravo,

(3) dejavnosti in področja (v nadaljevanju: dejavnosti) v društvih in PZS so planinarjenje, alpinizem, športno plezanje, turno smučanje, turno kolesarjenje in drugi gorski športi, pohodništvo, nepoklicno vodništvo, gradnja, vzdrževanje, opremljanje in upravljanje planinskih poti, planinskih koč (vključno z gostinstvom in nastanitvami), plezališč in plezalnih sten, spoznavanje in varovanje gorske narave, založništvo, informiranje, arhivska ter muzejska dejavnost in druge dejavnosti v objektih in naravi,

(4) planinske akcije (v nadaljevanju: akcije) so planinski izleti, planinski pohodi, planinske ture, planinski tabori, alpinistični, športnoplezalni, turnokolesarski in planinskoorientacijski vzponi in spusti, turni smuki, tekmovanja, tečaji in usposabljanja in izobraževanje odraslih, odprave v tuja gorstva, delovne akcije, sestanki, zbori, prireditve, razstave, predavanja, srečanja in druge akcije,

(5) planinsko društvo (v nadaljevanju: društvo) je prostovoljno združenje posameznikov, ustanovljeno v skladu z zakonom, ki ureja društva, katerega glavna dejavnost, opredeljena v njegovem temeljnem aktu, je planinstvo ali njegov del iz drugega odstavka tega člena, kar je razvidno tudi iz imena društva, in je član PZS. Društvo, ki deluje samo na ožjem področju planinstva, je društvo, ki deluje samo na področju alpinizma, športnega plezanja, gorskega reševanja, turnega smučanja, turnega kolesarjenja ali drugega gorskega športa. 

(6) planinska organizacija so med seboj organizacijsko povezani posamezniki, društva, organi PZS in strokovna služba.

(7) Opredelitev fizičnih oseb v tem statutu je nevtralna in se nanaša na pripadnike obeh spolov. Vsak izraz v ednini se lahko, kjer je to potrebno, uporabi tudi v množini in obratno.

(1) Poslanstvo planinske organizacije je: Planinstvo kot način življenja.

(2) Častni kodeks slovenskih planincev (v nadaljevanju: kodeks) je vrednota, ki jo spoštuje ter uresničuje planinska organizacija in je kot priloga sestavni del tega statuta.

(3) Načela delovanja organov PZS in strokovne službe so zlasti:

a) celovito planinstvo in njegova promocija,

b) usmerjenost k društvom,

c) usposabljanje za varnejše gibanje v gorah,

d) varovanje gorske narave ter spoštovanje vrednot planinske kulture in tradicije, 

e) strokovnost in sodelovanje,

f) preglednost delovanja in

g) vključevanje javnosti v sprejemanje odločitev.

(1) PZS je samostojna in nepridobitna pravna oseba zasebnega prava.

(2) PZS nastopa v pravnem prometu z drugimi v svojem imenu in za svoj račun.

(3) PZS lahko sklepa pogodbe s tretjimi osebami v imenu in na račun posameznih društev in drugih organizacij, vendar le na podlagi njihovega pisnega pooblastila.

(4) Zastopnika PZS sta predsednik PZS in generalni sekretar PZS. Zastopata samostojno. Predsednik PZS zastopa brez omejitev, generalni sekretar PZS ima pooblastilo za izvajanje že sklenjenih pogodb in zastopanje pred upravnimi organi v zadevah, ki pomenijo realizacijo sprejetih odločitev.

(1) Simboli PZS so: grb PZS, zastava PZS, prapor PZS in himna PZS.

(2) Prapor PZS in himna PZS sta svečana simbola PZS.

(1) Grb PZS je silhueta Jalovca, ki jo obkroža moder trak v obliki podkve z napisom Planinska zveza Slovenija. Spodaj je moder trak povezan z belim trakom, na katerem je letnica 1893, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Na vozlišču je bel trak oblikovan s pentljo, v kateri je kratica SPD. 

(2) Znak PZS je sestavljen iz silhuete Jalovca v pravokotni obliki, v kateri je v spodnjem desnem kotu kratica SPD in letnica 1893. Zraven je napis Planinska zveza Slovenije. Znak ima lahko različne postavitve in dvojezični napis.

(3) Zastava PZS je modre barve z grbom PZS.

(4) Prapor PZS je modre barve, obrobljen je z zlatim trakom. Na čelni strani prapora je grb PZS. Na hrbtni strani prapora je v središču elipsa, v kateri je upodobljen pogled na Triglav s severa. V vogalih hrbtne strani so upodobljeni cvetovi Zoisove zvončice.

(5) Himna PZS je prva kitica pesmi Oj, Triglav, moj dom pesnika Matije Zemljiča Slavina in skladatelja Jakoba Aljaža.

(1) PZS deluje tako, da:

a) izpolnjuje in uresničuje vsebine 1. člena ter planinstvo in planinske akcije iz 4. člena tega statuta,

b) deluje v dobro društev in njihovih članov, obiskovalcev gora in gorske narave ter

c) je njeno delovanje tudi v javnem interesu.

(1) Poleg ustavnih in zakonskih določil, Alpske konvencije, spoznanj in načel naravovarstvene stroke in priporočil IUCN (Svetovne zveze za varstvo narave) ter lastnih strokovnih izhodišč upošteva PZS pri delovanju na področju varstva gorske narave tudi določila Tirolske deklaracije o dobri praksi v gorskih športih.

(1) Z delovanjem v javnem interesu na področju športa, varstva narave, humanitarnih dejavnosti, v mladinskem sektorju, na področju raziskovalne dejavnosti, na področju invalidskega varstva in na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami PZS omogoča in svetuje vsem obiskovalcem gora možnost vključevanja v društva, udeležbo na akcijah, planinskem usposabljanju ter preventivnih programih varnosti v gorah, souporabo planinskih poti, planinskih koč, plezalnih sten ter plezališč, dostop do vsebin, ki so ustvarjene z javnimi sredstvi, in sodelovanje pri oblikovanju odločitev.

(2) Delovanje v javnem interesu je prispevek PZS k blaginji prebivalcev Slovenije.

(1) PZS:

a) normativno ureja, organizira, povezuje, usmerja in vodi planinstvo v Republiki Sloveniji,

b) izvaja učinkovito vodenje organov PZS in organizira strokovno službo,

c) izvaja naloge in storitve, ki so jih nanjo prenesla društva,

d) izvaja članski servis za uresničevanje pravic in obveznosti društev in posameznikov,

e) izvaja program, v katerem se vsebine 1. člena ter drugega, tretjega in četrtega odstavka 4. člena tega statuta dopolnjujejo in prepletajo,

f) spremlja stanje, vrednoti predloge in odloča na podlagi dejstev ter pregledno poroča o svojem delu,

g) razvija športne zvrsti in izvaja planinske športne panoge,

h) določa sistem državnih tekmovanj, predpisuje pogoje za nastopanje v njih, jih organizira in vodi,

i) izvaja akcije za različne ciljne in starostne skupine ter krepi medgeneracijsko sodelovanje,

j) prepoznava različne motive za ukvarjanje s planinstvom ter za njihovo uresničevanje oblikuje partnerstva in mreže,

k) skrbi za Planinsko, Alpinistično in Športnoplezalno šolo ter zastopanje vsebin s področja varstva gorske narave v vseh programih planinskega usposabljanja,

l) prepoznava dejavnike tveganja v gorah in skrbi za preventivne programe varnosti v gorah, za programe ozaveščanja zdravstveno ogroženih obiskovalcev gora in izvaja programe za invalide in osebe s posebnimi potrebami s čimer združuje, pomaga in dela v korist in dvig kvalitete življenja invalidov/OPP, ter njihovih staršev oz. skrbnikov,

m) izvaja trajnostni planinski turizem in skrbi za planinske objekte, naprave in oznake,

n) vodi in usklajuje dejavnosti urejanja planinskih poti,

o) informira in komunicira z javnostmi in jih vključuje v sprejemanje odločitev,

p) upravlja s premoženjem PZS,

r) usposablja za delo v planinski organizaciji ter za varnejše in naravi prijazno obiskovanje gora,

s) izvaja znanstvenoraziskovalne naloge s področja planinstva,

t) skrbi za varovanje gorske narave,

u) skrbi za kulturno, založniško, arhivsko in muzejsko dejavnost.

(2) PZS izvaja usposabljanja strokovnih delavcev v športu ter redna izpopolnjevanja za njihovo licenciranje. Postopek in obseg usposabljanj se podrobneje opredeli v programih usposabljanja, licenciranje strokovnih delavcev v športu pa se podrobneje uredi v pravilniku, ki ga na predlog OUP sprejme UO PZS. Licenca je za strokovne delavce v športu obvezna.

(1) PZS cilje in naloge uresničuje tudi s pomočjo programskih vodil, ki so kot priloga sestavni del tega statuta.

(1) PZS ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne ali pretežne dejavnosti.

(2) PZS po Standardni klasifikaciji dejavnosti lahko izvaja naslednje pridobitne dejavnosti pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon:

Šifra, naziv dejavnosti

• A02.100 Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti
• E36.000 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode
• E38.210 Ravnanje z nenevarnimi odpadki
• E39.000 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki
• F43.120 Zemeljska pripravljalna dela
• G46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov
• G47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami
• G47.640 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s športno opremo
• G47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu
• G47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic
• I55.201 Počitniški domovi in letovišča
• I55.204 Planinski domovi in mladinska prenočišča
• I55.300 Dejavnost avtokampov, taborov
• J58.110 Izdajanje knjig
• J58.120 Izdajanje imenikov in adresarjev
• J58.140 Izdajanje revij in druge periodike
• J58.190 Drugo založništvo
• J58.290 Drugo izdajanje programja
• J59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj
• J59.120 Postprodukcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, videofilmov, televizijskih oddaj
• J59.130 Distribucija filmov, videofilmov, televizijskih oddaj
• J59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij
• J63.120 Obratovanje spletnih portalov
• J63.990 Drugo informiranje
• L 68.200 Dajanje nepremičnin v najem
• M72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije
• M72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
• M73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja
• M74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
• N77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
• N77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup
• N77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup
• N79.110 Dejavnost potovalnih agencij
• N79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj
• N79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
• N81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice
• N82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
• O84.250 Zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah
• P85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
• P85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
• P85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
• P85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje
• Q88.991 Dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij
• R90.010 Umetniško uprizarjanje
• R90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
• R90.030 Umetniško ustvarjanje
• R91.030 Varstvo kulturne dediščine
• R91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot
• R93.110 Obratovanje športnih objektov
• R93.120 Dejavnost športnih klubov
• R93.190 Druge športne dejavnosti
• R93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
• S94.120 Dejavnost strokovnih združenj
• S94.999 Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij

(1) PZS pri doseganju ciljev in nalog sodeluje z domačimi, tujimi in mednarodnimi organizacijami. PZS se lahko včlani vanje, če je njihovo delovanje v skladu z interesi PZS in pravnim redom Republike Slovenije. Sklep o včlanitvi sprejme UO PZS. Če sodelovanje zahteva kadrovske in finančne obveznosti PZS, sklep o vključitvi sprejme skupščina PZS.

(2) PZS z organizacijami iz prejšnjega odstavka usklajuje svoj interes ter se z njimi dogovarja in sporazumeva o skupnem delovanju in nastopanju. V njihovo delo se lahko vključujejo delegati in strokovnjaki iz vrst PZS. Imenovanje delegatov v organe upravljanja drugih organizacij na predlog predsednika opravlja upravni odbor PZS (v nadaljevanju: UO PZS), v strokovne organe drugih organizacij pa delegate PZS s soglasjem predsedstva PZS imenujejo pristojne komisije. Usmeritve za sodelovanje delegatov v organih drugih organizacij sprejema predsedstvo PZS.

(3) PZS na skupščinah organizacij iz prvega odstavka tega člena zastopa predsednik PZS ali od njega pooblaščena oseba.

(4) Odbor Gore in varnost je oblika rednega splošnega in strokovnega sodelovanja med Gorsko reševalno zvezo Slovenije in PZS, ki se izvaja na podlagi medsebojnega dogovora.

(1) Pred vlogo za članstvo društvo oz. iniciativa za ustanovitev društva sporoči namero o včlanitvi, s predstavitvijo vsebinskega in geografskega območja delovanja. Z namero se seznani krajevno pristojni MDO PD oz. pristojno komisijo za društva, ki bodo delovala le na ožjem področju planinstva. Društvo oz. iniciativa za ustanovitev društva se predstavi na seji MDO PD oz. pristojne komisije, ki podata mnenje. Do namere in mnenja se opredeli UO PZS.
(2) Društvo postane član PZS z dnem sklepa UO PZS:
a) društvo na podlagi sklepa občnega zbora pisno izrazi prošnjo za članstvo,
b) izpolnjuje zahteve petega odstavka 4. člena tega statuta,
c) ima pravila, ki niso v nasprotju s Statutom PZS in drugimi splošnimi akti PZS ter upoštevajo kodeks in zahteve drugega odstavka 27. člena tega statuta,
d) sprejme obveznost za redno plačevanje dela članarine PZS,
e) ima vsaj 150 članov društva oz. društva, ki delujejo samo na ožjem področju planinstva, vsaj 30 članov. Društva gorske reševalne službe lahko izkažejo, da je vsaj 10 njihovih članov, članov drugih društev, ki so člani PZS. Seznam članov se priloži vlogi za včlanitev.
f) ima vsaj štiri lastne strokovne kadre na področju planinstva iz tretjega odstavka 4. člena, ki jih usposablja PZS. Njihove izjave o sodelovanju se predložijo vlogi za včlanitev.
(3) Nova društva se po včlanitvi vključijo v program uvajanja, ki traja dve leti in poteka pod mentorstvom društva, praviloma iz krajevno pristojnega meddruštvenega odbora planinskih društev (v nadaljevanju: MDO PD). Mentorstvo za društva, ki delujejo samo na ožjem področju planinstva, določi pristojna komisija. UO PZS uredi področje mentorstva s pravilnikom.

(1) Pravice društev so predvsem, da v skladu s tem statutom in kodeksom:

a) imenujejo delegate za skupščino,

b) kandidirajo svoje člane v organe PZS,

c) seznanjajo PZS o svojih problemih in potrebah ter od nje dobivajo strokovno in organizacijsko pomoč,

d) sodelujejo pri delu organov PZS,

e) imajo vpogled v dokumentacijo PZS,

f) ob spoštovanju dolžnosti lahko kandidirajo na razpisih za sredstva PZS, v skladu z razpisnimi pogoji,

g) sodelujejo z drugimi društvi v PZS in

h) izvajajo še druge pravice, za katere se v PZS dogovorijo.

(2) Dolžnosti društev so predvsem, da v skladu s tem statutom in kodeksom:

a) izvajajo in promovirajo planinstvo v svojem okolju, predvsem z nudenjem ustreznih in zanimivih programov planinskih dejavnosti, usposabljanjanjem obiskovalcev gora in pospeševanjem dela z mladimi ter dela mladih,

b) v PZS delujejo redno, aktivno in odgovorno ter prispevajo k uresničevanju ciljev PZS,

c) se njihovi delegati udeležujejo skupščine,

d) priznavajo pristojnost in odločitve PZS, kakor so določene s tem statutom,

e) PZS redno odvajajo del članarine,

f) seznanjajo MDO PD s spremembami svojih pravil pred potrditvijo na zboru članov PD,

g) o svojem delu redno poročajo PZS ter MDO PD na enotnem obrazcu in

h) opravljajo še druge dolžnosti, za katere se v PZS dogovorijo.

(1) Pridruženi član PZS lahko postane društvo ali druga organizacija iz prvega odstavka 15. člena tega statuta na podlagi sklepa svojega najvišjega organa, če:

a) izrazi pisno prošnjo za članstvo in

b) je njegova dejavnost povezana s planinstvom in akcijami iz 4. člena tega statuta in ni v nasprotju s tem statutom.

(2) Pridruženi član PZS sodeluje pri delu PZS in sodeluje na skupščini, nima pa glasovalne pravice. Posamezniki, ki so člani pridruženega člana PZS, ne uživajo pravic iz pravilnika iz drugega odstavka 23. člena tega statuta.

(3) Višino letne članarine za pridružene člane določi UO PZS.

(4) O včlanitvi pridruženega člana odloča UO PZS.

(1) PZS je pristojna in odgovorna za skupno uresničevanje nalog, ki se izvajajo na območju celotne države, ali nalog, katerih uresničevanje je vzajemno povezano za doseganje boljših rezultatov dela in zagotavlja:

a) oblikovanje sistemskih rešitev kakovostnega planinstva,

b) sodelovanje pri pripravi zakonov in drugih pravnih aktov, ki zadevajo planinstvo,

c) zastopanje skupnih interesov društev in PZS pred državnimi organi in v mednarodnih organizacijah,

d) oblikovanje enotnega informacijskega spletnega sistema,

e) oblikovanje kategorij članstva posameznikov in vodenje centralnega imenika društev in posameznikov po pravilniku iz drugega odstavka 23. člena tega statuta ter izvedbo ugodnosti in zavarovanja posameznikov,

f) analizo in uporabo podatkov o delu društev,

g) usposabljanje strokovnih delavcev in vzpostavitev planinskih učnih središč,

h) izvajanje preventivnih programov varnosti v gorah in skrb za varovanje gorske narave,

i) promocijo planinstva, kulturne, muzejske in založniške dejavnosti,

j) sprejetje standardov za planinske koče, njihovo razvrščanje, določitev popustov za prenočevanja članov, ki so za

planinske koče obvezni, in določanje priporočenih najvišjih cen oskrbe, katerih upoštevanje je pogoj za prejem ugodnosti za planinske koče s strani PZS,

k) pomoč pri informiranju društev o javnih razpisih, ki se navezujejo na planinstvo,

l) vzpostavitev enotnega registra nepremičnin v lasti društev,

m) vzpostavitev enotnega vrednotenja prostovoljnega dela v planinski organizaciji,

n) vzdrževanje planinskih poti na podlagi vsakoletnega načrta,

o) podeljevanje priznanj in

p) druge naloge, ki jih prenese skupščina.

(2) PZS skrbi za delovanje centralnega imenika iz e) vrstice prvega odstavka tega člena v skladu s tem statutom in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1) MDO PD za skupno uresničevanje nalog, ki se izvajajo na območju posameznega MDO PD, zagotavlja:

a) spremljanje, usklajevanje in pospeševanje dela društev,

b) svetovanje in mentorstvo društvom, ki se vključujejo v PZS,

c) koordinacijo izhodišč in dialog pri oblikovanju ciljev in nalog PZS,

d) koordinacijo in izvedbo skupnih akcij, projektov Alpske konvencije, obmejnega sodelovanja in akcij komisij po predhodnem dogovoru,

e) skupno vzdrževanje planinskih poti na podlagi vsakoletnega načrta,

f) obravnavanje predlogov za priznanja in

g) druge naloge, ki jih društva prenesejo na MDO PD.

(1) Društvo preneha biti član PZS:

a) ob upoštevanju razlogov v skladu z zakonom, ki ureja društva,

b) po volji najvišjega organa društva z izstopom,

c) z izbrisom, če društvo šest mesecev po koncu poslovnega leta ne odvede PZS dela članarine PZS ali dve leti zapored ne posreduje poročila iz drugega odstavka 17. člena,

d) z dokončnim sklepom o izključitvi iz članstva.

(2) O sklepu najvišjega organa društva, da je društvo izstopilo iz članstva PZS mora društvo v petnajstih (15) dneh obvestiti UO PZS. S prenehanjem članstva ne prenehajo finančne obveznosti bivšega člana do PZS in drugih članov PZS.

(1) Društvo, ki ne izpolnjuje pravic in dolžnosti iz 17. ali 18. člena tega statuta ali ne posluje v skladu s tem statutom, kodeksom in sklepi skupščine ali sicer s svojim delovanjem škoduje ugledu planinske organizacije, lahko UO PZS izključi iz članstva ali pridruženega članstva PZS.

(2) Zoper sklep UO PZS lahko društvo ali druga pravna oseba v mesecu dni po prejemu pisnega sklepa o izključitvi iz članstva vloži ugovor na skupščino, ta pa o njem dokončno odloči.

(1) Društva svoje članstvo posameznikov urejajo z lastnim temeljnim aktom. Članstvo v društvu v skladu s kodeksom ne sme zapostavljati nikogar - ne po starosti, spolu, jeziku, veri, nacionalni, etnični, socialni pripadnosti ali kakšni drugi osebni okoliščini.

(2) Kategorije članstva morajo biti usklajene s pravilnikom o članstvu posameznikov, ki ga sprejme UO PZS po predhodni javni obravnavi.

(1) Članarina, ki jo posamezniki plačajo društvu, je sestavljena iz dveh delov: iz društvenega dela in iz dela PZS. Znesek članarine iz dela PZS določi UO PZS. Društvo odvede ta del članarine PZS.

(2) Posameznik lahko za društva, ki imajo pisno dogovor s PZS, vplača celotno članarino PZS. PZS odvede društveni del članarine društvu, ki ga izbere posameznik.

(1) Mandatna doba članov organov PZS je štiri leta.

(1) Skupščina je najvišji organ PZS in jo sestavljajo po en delegat iz vsakega društva. Delegati so praviloma predsedniki društev.

(2) Vsak delegat ima za odločanje na skupščini en glas.

(1) Skupščina:

a) sprejema ter spreminja statut, kodeks in programska vodila, če je bilo to predvideno s sklicem skupščine,

b) sprejema poslovnik o delu skupščine,

c) sprejema druge splošne akte, če za to ne pooblasti UO PZS,

d) ustanovi, ukinja in spreminja komisije in odbore PZS,

e) odloča o letnem vsebinskem in finančnem programu ter letnem vsebinskem in finančnem poročilu,

f) določa pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju PZS iz prvega odstavka 56. člena,

g) odloča o odtujitvi nepremičnega premoženja PZS, vrednega več kakor 25.000 €,

h) voli in razrešuje predsednika PZS, podpredsednike PZS ter člane UO PZS, predsednika in člane NO, potrjuje programske smernice predsednika PZS,

i) odloča o predlogih, vlogah, ugovorih in pritožbah društev zoper odločitve organov PZS,

j) odloča o vključevanju v druge organizacije v skladu s 1. odstavkom 15. člena,

k) sklepa o prenehanju PZS v skladu z 68. členom statuta in

l) odloča o drugih vprašanjih na podlagi zakona, drugih predpisov in tega statuta.

(2) Sklepi skupščine so obvezni za društva, organe PZS in strokovno službo.

(1) Predsednik PZS:

a) samostojno zastopa in predstavlja PZS,

b) izvaja vsebinski in finančni program dela PZS,

c) odgovarja za delovanje PZS v skladu z zakonom in tem statutom,

d) predlaga skupščini v izvolitev podpredsednike PZS,

e) sklicuje skupščine ter skrbi za izvrševanje sklepov skupščine,

f) sklicuje in vodi seje UO PZS in predsedstva PZS ter skrbi za izvrševanje sklepov UO PZS in predsedstva PZS,

g) zagotavlja javnost dela PZS,

h) predlaga UO PZS v imenovanje in razrešitev člane odborov iz 35. člena tega statuta ter predlaga članom odborov v izvolitev vodje odborov,

i) redno poroča UO PZS o svojem delu,

j) imenuje generalnega sekretarja PZS (v nadaljevanju: GS) ob predhodnem soglasju UO PZS in ga razrešuje,

k) pooblašča in imenuje za izvajanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti druge sodelavce ter

l) odloča o drugih vprašanjih na podlagi zakona, tega statuta in drugih aktov PZS.

(2) Predsednik PZS lahko zaustavi odločitev organov iz 34., 35. člena tega statuta do prve naslednje seje UO PZS, če meni, da so v nasprotju z zakonom ali tistimi internimi akti PZS, ki jih sprejema skupščina ali jih sprejema oz. podaja soglasje UO PZS.

(1) PZS ima največ štiri podpredsednike PZS. Podpredsedniki PZS pomagajo predsedniku PZS pri njegovem delu in v dogovoru z njim opravljajo posamezne zadeve z njegovega delovnega področja o čemer izda predsednik PZS pisni sklep.
(2) Če je predsednik PZS odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik PZS, ki ga je določil predsednik PZS. Če predsednik PZS ni določil podpredsednika PZS, ki naj ga nadomešča, ali če predsedniku PZS preneha funkcija, ga nadomešča najstarejši podpredsednik PZS.

(1) Predsedstvo PZS sestavljajo predsednik PZS in podpredsedniki PZS. Člani predsedstva PZS so za svoje delo odgovorni skupščini in UO PZS.

(2) Pri delu predsedstva PZS stalno sodeluje GS PZS, redno načelniki komisij, občasno pa tudi vodje organov PZS, delavci strokovne službe in drugi.

(3) Predsedstvo PZS:

a) vodi operativno izvedbo vsebinskega in finančnega programa PZS, sklepov skupščine in sklepov UO PZS,

b) skrbi za enotno delovanje in poslovanje PZS,

c) koordinira delo organov PZS,

d) skrbi za izvedbo programskih smernic predsednika PZS,

e) pripravlja gradivo za sejo UO PZS,

f) redno poroča o svojem delu UO PZS,

g) odloča o izvrševanju finančnega programa za posamezno programsko sestavino do višine 5.000 €,

h) odloča o izbiri neodvisnega revizorja v skladu z zakonom, ki ureja društva,

i) odloča o upravljavcih za nepremičnine, ki so v lasti PZS,

j) odloča o podelitvi pohval, častnih znakov PZS, jubilejnih listin za društva in o izrednih priznanjih,

k) določa sistemizacijo delovnih mest strokovne službe,

l) odloča o drugih aktih, ki niso v pristojnosti skupščine, UO PZS ali komisij, in

m) odloča o predlogih za imenovanje iz drugega odstavka 15. člena tega statuta na predlog komisij in daje soglasje k drugim imenovanjem.

(1) UO PZS upravlja PZS med dvema skupščinama in izvršuje njene sklepe.

(2) UO PZS sestavljajo predsednik PZS, podpredsedniki PZS, do 7 članov, izvoljenih na skupščini, ter predsedniki MDO PD.

(1) UO PZS:

a) odloča o predlogu dnevnega reda in predlogu gradiva za skupščino,

b) izvaja in spremlja uresničevanje sklepov skupščine,

c) daje soglasje k vodstvom komisij ter imenuje in razrešuje člane odborov iz 35. člena tega statuta in druge organe,

d) imenuje delegate in strokovnjake iz drugega odstavka 15. člena tega statuta,

e) odloča o znesku članarine iz prvega odstavka 24. člena tega statuta,

f) določa vsebino poročila iz drugega odstavka 17. člena tega statuta,

g) določa pravilnik o članstvu posameznikov iz drugega odstavka 23. člena tega statuta,

h) določa območje MDO PD iz 37. člena tega statuta,

i) določa spremembo poslovnega naslova PZS,

j) določa pravilnik o priznanjih PZS iz 66. člena tega statuta,

k) določa pravilnik o raziskovalni dejavnosti iz 65. člena tega statuta,

l) daje soglasje k predlogu za imenovanje GS,

m) izvršuje ustanoviteljske pravice v ustanovah in javnih zavodih,

n) daje soglasje k pravilnikom komisij iz prvega odstavka 34. člena tega statuta in pravilnikom MDO PD,

o) daje soglasje k sklepom organov PZS, ki so predpisani v drugih internih aktih PZS,

p) odloča o sprejemu društev v članstvo PZS,

q) odloča o načrtu upravljanja s premoženjem PZS iz četrtega odstavka 55. člena tega statuta,

r) odloča o odtujitvi nepremičnega premoženja do 25.000,00 EUR,

s) odloča o podelitvi spominske plakete, svečane listine in nazivu častni član PZS,

t) odloča o izbrisu in izključitvi društev iz PZS in sprejme ugotovitveni sklep o drugih načinih prenehanja članstva društev v PZS,

u) na predlog pristojnih komisij podaja soglasje k imenovanju selektorjev državnih reprezentanc v športnih panogah, katerih nosilec je PZS, 
v) odloča o poroštvih društvom po predhodnem soglasju nadzornega odbora PZS (v nadaljevanju: NO PZS),

w) po predhodni javni obravnavi odloča o merilih za razvrščanje društev v prednostne skupine in o seznamu razvrščenih društev ter

z) odloča o drugih vprašanjih na podlagi zakona, drugih predpisov in tega statuta.

(2) UO PZS sprejme pravilnik o varovanju osebnih podatkov, s katerim se določijo organizacijski in tehnični postopki ter ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov, vodenih v zbirkah osebnih podatkov, s katerimi upravlja PZS.

(1) UO PZS sprejme poslovnik o svojem delu.

(2) UO PZS je za svoje delo odgovoren skupščini.

(1) Komisija je oblika notranje organiziranosti PZS, v katero se združujejo odseki društev z določenega področja dela in društva, ki delujejo samo na ožjem področju planinstva.

(2) PZS ima:

a) komisijo za alpinizem (kratica: KA),

b) komisijo za gorske športe (kratica: KGŠ),

c) gospodarsko komisijo (kratica: GK),

d) mladinsko komisijo (kratica: MK),

e) komisijo za planinske poti (kratica: KPP),

f) komisijo za športno plezanje (kratica: KŠP),

g) komisijo za turno kolesarstvo (kratica: KTK),

h) komisijo za varstvo gorske narave (kratica: KVGN) in

i) vodniško komisijo (kratica: VK).

(2) Mandat komisij je najmanj dve leti in največ štiri leta.

(3) Komisije so strokovni organi in imajo lastne zbore dejavnosti, na katerih sprejmejo lasten pravilnik, s katerim uredijo organiziranost komisije in odgovornost organov, volijo načelnika in izvršni odbor v skladu z določili pravilnika ter odločajo o predlogu letnega vsebinskega in finančnega programa. Komisije delujejo samostojno v okviru na skupščini sprejetega letnega vsebinskega in finančnega programa. Komisije se med seboj čim bolj povezujejo in vsebinsko sodelujejo.

(4) Načelniki redno sodelujejo v delu predsedstva PZS in UO PZS in imajo pooblastilo za izvajanje na skupščini sprejetega letnega vsebinskega in finančnega programa. Načelniki so odgovorni za namensko porabo finančnih sredstev.

(5) Izvršni odbori komisij štejejo od pet (5) do dvanajst (12) članov. Komisije imajo praviloma do tri (3) strokovne odbore z do sedmimi (7) člani, ki jih vodijo vodje odborov. Članstvo v izvršnem odboru je nezdružljivo s članstvom v strokovnem odboru. Vodje strokovnih odborov so vabljeni na seje izvršnega odbora, vendar nimajo glasovalne pravice.

(1) PZS ima odbore:

a) za usposabljanje in preventivo,

b) za članstvo,

c) za pravne zadeve,

d) za založništvo in informiranje,
e) planinstvo za invalide/OPP

(2) Člane odborov na predlog predsednika PZS imenuje UO PZS. Odbor vodi vodja, ki ga člani izvolijo izmed sebe na predlog predsednika PZS. Odbori so za svoje delo odgovorni predsedniku PZS in UO PZS.

(3) Odbor za usposabljanje in preventivo je strokovno telo, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju usposabljanja strokovnih delavcev v športu in drugih kadrov na področju planinstva in preventive ter varnosti v gorah.

(4) Odbor za članstvo je strokovno telo, ki skrbi za promocijo in pravice članstva ter njihovo uveljavljanje, razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju članstva, prostovoljnega dela, usposabljanja za organizacijsko delo v planinski organizaciji in priznanj.

(5) Odbor za pravne zadeve je strokovno telo, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge pri pripravi pravnih aktov in se opredeljuje do vseh drugih zadev pravne narave, ki se nanašajo na društva, organe PZS in strokovno službo PZS.

(6) Odbor za založništvo in informiranje je strokovno telo, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju založništva in planinskih medijev ter usklajuje njihovo delo in programske zasnove.
(7) Odbor planinstvo za invalide/OPP je strokovno telo, ki skrbi za razvoj, usposabljanje, inkluzijo, promocijo ter svetovalne in strokovne naloge na področju dela z invalidi in osebami s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP).

(1) NO PZS ima predsednika in štiri člane.
(2) NO PZS spremlja in nadzoruje delo organov PZS in strokovne službe, predvsem pa celotno vsebinsko in finančno delovanje PZS, ter ugotavlja skladnost delovanja z zakonom, tem statutom in drugimi akti.
(3) Člani NO PZS imajo pravico in dolžnost biti na skupščini in na sejah UO PZS in imeti na voljo vso gradivo. (4) NO PZS poroča o svojih ugotovitvah skupščini in o njih redno obvešča predsednika PZS in UO PZS.
(5) NO PZS je za svoje delo odgovoren skupščini PZS.
(6) Funkcije predsednika PZS, podpredsednikov PZS, članov UO PZS in predsednikov/načelnikov komisij ter vodij odborov PZS so nezdružljive s funkcijami v NO PZS.

(1) PZS ima do dvanajst MDO PD, ki so organ v sestavi PZS. MDO PD je oblika dela in forum za izmenjavo mnenj PZS in društev. Organiziranost in delovanje MDO PD podrobneje ureja pravilnik o delu MDO PD, ki ga sprejme večina PD v MDO in mora biti v skladu s Statutom PZS.

(2) UO PZS v sodelovanju z društvi oblikuje območja MDO PD, ki lahko obsegajo le pokrajinsko sklenjeno ozemlje.

(3) MDO PD sestavljajo po en predstavnik vsakega društva (praviloma predsednik društva) s sedežem na območju MDO PD in predsednik MDO PD. Društva, ki so člani PZS in delujejo samo na ožjem področju planinstva, se lahko pisno odpovejo članstvu v MDO PD in svoje interese uveljavljajo samo prek zbora dejavnosti oz. v okviru ustrezne komisije. UO PZS se seznani s pisnimi odpovedmi društev.

(4) MDO PD o svojem delu vsako leto najpozneje do 31. 1. poročajo društvom in PZS.

(5) MDO PD je za svoje delo odgovoren društvom in UO PZS.

(1) MDO PD vodi predsednik, ki ga praviloma izmed sedanjih ali bivših predsednikov društev, povezanih v MDO PD, na podlagi predhodno izvedenega enotnega kandidacijskega postopka za volitve članov UO PZS izvolijo predstavniki društev na seji MDO PD. Mandat predsednika MDO PD je usklajen z mandatom članov UO PZS.

(2) Predsednik MDO PD je predstavnik vseh vključenih društev in mora na UO PZS predstaviti njihova stališča in interese.

(3) Predsednik MDO PD zastopa PZS na občnih zborih in prireditvah društev po predhodnem pooblastilu predsednika PZS.

(4) Predsednik MDO PD ima namestnika, ki ga predstavniki društev izvolijo na predlog predsednika MDO PD na seji MDO PD. Če predsedniku MDO PD preneha mandat, ga do izvolitve novega nadomešča namestnik.

(5) Finančna sredstva za izvajanje letnega načrta MDO PD zagotavlja in vodi PZS v okviru letnega finančnega programa.

(varuh pravic gora)

PZS prenaša del svojih nalog s področja odzivanja na nedovoljene ali sporne dejavnosti ter posege v gorah na organizacijo, ki zagotavlja neodvisne strokovnjake s tega področja. PZS zagotavlja del sredstev za sofinanciranje tovrstnega dela in hkrati zagotavlja strokovno pomoč in podporo. Sodelovanje se izvaja na podlagi pisnega dogovora, katerega na predlog predsednika potrjuje UO PZS.

(1) Člani organov PZS morajo biti izvoljeni svobodno in neodvisno na podlagi veljavnih volilnih pravil. Člani organov PZS se morajo izločiti iz postopkov odločanja, pri katerih zaradi konflikta interesov ni zagotovljena njihova nepristranskost in neodvisnost. Kandidat za članstvo v organu PZS mora biti član društva, ki je član PZS.
(2) Organi PZS, razen skupščina in zbori dejavnosti komisij, so sklepčni, če je navzoča več kakor polovica glasov za odločanje. Skupščina in zbori dejavnosti komisij so sklepčni, če je prisotnih vsaj tretjina glasov za odločanje.
(3) Članstvo v organih iz 34. in 35. člena tega statuta, razen načelniku in voljenim članom, samodejno ugasne zaradi neaktivnosti ob neupravičeni neudeležbi zapored na treh sejah.
(4) Organi PZS, razen skupščina, si prizadevajo za odločanje s soglasjem. V primeru, da to ni mogoče, se odloča z glasovanjem z večino navzočih glasov.
(5) O sejah organov PZS se vodi zapisnik, ki se ga potrdi na prvi naslednji seji, razen zapisnika skupščine PZS in lahko tudi zborov dejavnosti komisij, ki ga overita overovatelja zapisnika. Učinki odločitev organa PZS nastopijo takoj.
(6) Organi PZS odgovarjajo na prejete zadeve najpozneje v tridesetih dneh od prejetja zadeve.
(7) Organi PZS, razen skupščina, lahko sklicujejo dopisne seje za vsebine, ki terjajo zgolj formalno potrditev . Odločitev je na dopisni seji sprejeta, če zanjo glasuje več kakor tri četrtine vseh članov.
(8) Organi PZS lahko izvajajo seje v obliki avdio ali video konferenc.

(1) Kadar so razglašene izredne razmere in bi odlašanje z odločanjem imelo za posledico nastanek škode za PZS ter ni mogoče zagotoviti delovanja in odločanja skupščine PZS niti preko avdio ali video konference, se pristojnosti skupščine PZS prenesejo na UO PZS. V kolikor niti UO PZS ne more delovati, opravljanje tekočih poslov izvaja predsedstvo PZS.
(2) Ko so izredne razmere preklicane, se odločitve UO PZS sprejete na podlagi prvega odstavka verificirajo na skupščini PZS. Predsedstvo o tekočih poslih seznani UO PZS.

(1) Ustreznost temeljnega akta društva, ki se želi včlaniti v PZS s Statutom PZS, preveri krajevno pristojni MDO PD oz. pristojna komisija za društva, ki delujejo samo na ožjem področju planinstva, in izda pisno soglasje. V primeru nejasnosti zagotavlja svetovalno in strokovno pomoč MDO PD odbor PZS za pravne zadeve.

(2) MDO PD in komisije spremljajo tudi usklajenost spremenjenega in dopolnjenega temeljnega akta društva, ki je član PZS, s Statutom PZS, pred potrditvijo na zboru članov PD.

(1) Na podlagi poročila, ki je bilo sprejeto na zboru članov, društva enkrat na leto najpozneje do 31. 3. poročajo PZS in MDO PD na enotnem obrazcu.

(1) Skupščino skliče predsednik PZS vsaj enkrat na leto. O sklicu, ki vsebuje dnevni red, gradivo in predloge sklepov, morajo biti društva obveščena vsaj trideset (30) dni pred sklicem.

(2) Društva vlagajo pisna dopolnila k objavljenim sklepom do deset (10) dni pred sklicem. Do dopolnil se opredeli predsedstvo PZS in vsaj pet (5) dni pred sklicem se objavi dopolnila in stališča na spletnem mestu PZS.

(3) Predsednik PZS mora sklicati skupščino tudi, kadar to zahteva več kakor tretjina društev ali NO PZS, če je ta zahtevo sprejel soglasno. Če predsednik PZS tega ne stori v roku tridesetih (30) dni od prejema pisne zahteve, jo skliče predlagatelj sklica.

(4) Skupščino vodi predsednik delovnega predsedstva skupščine, ki ga izvoli skupščina. Najprej se glasuje o predlogih predsednika PZS, če ni drugače zapisano v poslovniku skupščine.

(5) Če skupščina ne izvoli predsednika PZS ali več kakor polovice članov UO PZS, nadaljujejo delo dotedanji organi. Dotedanji predsednik PZS v roku šestih (6) mesecev skliče volilno skupščino.

(1) Skupščina veljavno odloča, če je pred glasovanjem navzoča vsaj tretjina društev, ki so člani PZS. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje več kakor polovica navzočih glasov.

(2) O Častnem kodeksu slovenskih planincev, prenehanju delovanja PZS in o nepremičnem premoženju iz f) točke 27. člena tega statuta odloča skupščina z dvotretjinsko večino vseh navzočih glasov.

(1) Kandidacijski postopki za izvedbo volitev v organe PZS začnejo teči najprej šest (6) mesecev pred iztekom mandata. Kandidacijski postopek za predsednika PZS in podpredsednike PZS se konča najpozneje devetdeset (90) dni pred iztekom mandata, za ostale organe pa petinštirideset (45) dni pred iztekom mandata.

(2) Kandidate za organe PZS izmed svojih članov predlagajo društva.

(3) Kandidat za predsednika PZS ne sme kandidirati za podpredsednika PZS in obratno. Kandidatura za predsednika PZS ali podpredsednika PZS izključuje kandidaturo za člana UO PZS. Vsak kandidat lahko znotraj enega organa PZS kandidira samo za eno funkcijo.

(4) Funkcija voljenega ali imenovanega funkcionarja organov PZS je nezdružljiva z voljeno ali imenovano funkcijo organov političnih strank na državni ravni.

(5) Pri kandidaturah v organe PZS društva sledijo načelu enakomerne zastopanosti obeh spolov.

(1) Volilna komisija vodi kandidacijske postopke in volitve za organe, ki se izvolijo na skupščini PZS. Volilna komisija je pri svojem delu samostojna in deluje na podlagi statuta in poslovnika skupščine PZS.

(2) Volilna komisijo sestavljajo trije člani ter prvi, drugi in tretji namestnik, ki so izvoljeni na skupščini praviloma eno leto pred rednimi volitvami. Mandat traja 4 leta. Vodjo volilne komisije izvolijo člani komisije izmed sebe. 

(3) Članom volilne komisije preneha mandat, če kandidirajo za voljene funkcije v pristojnosti volilne komisije. Nadomestijo jih namestniki po vrstnem redu.

(1) Volitve organov PZS so praviloma tajne. Skupščina PZS lahko sprejme sklep, da so volitve javne, razen za predsednika PZS.

(1) Kandidat za predsednika PZS ob vložitvi kandidature predloži:
a) predlog programskih smernic in
b) v roku sedmih (7) dni po koncu kandidacijskega postopka listo kandidatov za podpredsednike PZS.
(2) Za predsednika PZS lahko kandidira polnoletni član društva, ki:
a) ima vsaj visokošolsko izobrazbo,
b) je v zadnjih petih (5) letih vsaj dve (2) leti opravljal naloge predsednika društva ali ima vsaj štiri (4) leta vodstvenih izkušenj pri delu organov PZS in
c) govori angleški jezik ali katerega od jezikov drugih alpskih držav.
(3) Za podpredsednika PZS lahko kandidira polnoletni član društva, ki:
a) ima vsaj visokošolsko izobrazbo,
b) je v zadnjih petih (5) letih vsaj dve (2) leti opravljal naloge predsednika društva ali ima vsaj štiri (4) leta izkušenj pri delu organov PZS in
c) govori angleški jezik ali katerega od jezikov drugih alpskih držav.
Kandidat za podpredsednika, ki ima dolgoletne (najmanj 5-letne) vodstvene izkušnje pri delu organov PZS, ima lahko nižjo izobrazbo od tiste, ki je določena v prejšnjem odstavku.
(4) Volitve predsednika in podpredsednikov PZS se opravijo na podlagi enotne liste. Glasuje se o celotni listi. Izvoljena je lista, ki dobi večino glasov prisotnih delegatov.
(5) Predsednik PZS je lahko izvoljen največ dvakrat zapored.

(1) Izvoljeni so tisti kandidati UO PZS, ki so dobili največje število glasov, vendar najmanj eno četrtino glasov prisotnih delegatov. V kolikor na ta način ni izvoljeno potrebno število članov UO PZS, se volitve ponovijo s kandidati, ki niso prejeli za izvolitev potrebnega števila glasov. Če izvoljeni član UO PZS odstopi ali mu preneha funkcija, postane član UO PZS naslednji kandidat, ki je dobil največje število glasov, vendar ne manj od ene četrtine prisotnih delegatov.

(1) Za predsednika in člane NO PZS so izvoljeni kandidati, ki so prijeli večino glasov prisotnih delegatov.

(1) Dopolnjevanje letnega vsebinskega programa PZS lahko poteka sproti z odločitvijo predsedstva PZS in soglasjem UO PZS na prvi naslednji redni seji, če so za ta del programa na voljo finančna sredstva.

(1) UO PZS skliče predsednik PZS vsaj štirikrat na leto in vsaj štirinajst (14) dni pred dnevom seje.

(2) Ob sklicu pošlje predsednik PZS gradivo, izjemoma je lahko gradivo na voljo šele sedem (7) dni pred sklicem.

(3) UO PZS veljavno odloča, če je pred glasovanjem navzočih vsaj polovica članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje več kakor polovica navzočih članov.

(1) PZS ima:

a) neopredmeteno premoženje: blagovne znamke, avtorske, materialne in moralne pravice na stvareh, izdelkih ter kulturno-umetniških delih, znanje iz dejavnosti PZS,

b) opredmeteno premoženje: nepremična in premična osnovna sredstva,

c) naložbene nepremičnine: solastniški deleži na stavbah, zemljiščih in drugih premičninah in nepremičninah,

d) dolgoročne finančne naložbe: solastniški deleži v družbah, ustanoviteljski deleži v ustanovah, vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti.

(1) PZS pridobiva vire premoženja s/z:

a) članarino društev in posameznikov,

b) prostovoljnim delom,

c) prispevki za vodenje tekmovanj,

d) dotacijami in donacijami,

e) prijavami na javne razpise in pozive za črpanje javnih sredstev,

f) zapuščinami, darili in volili,

g) pridobitno dejavnostjo PZS iz 14. člena tega statuta in

h) drugimi viri.

(1) PZS upravlja s premoženjem po načelu dobrega gospodarja.
(2) Premoženje PZS je nerazdelno in si ga društva ne morejo razdeliti med seboj.
(3) Ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov premoženja se uporabi izključno za uresničevanje ciljev in izvajanje nalog PZS.
(4) S premoženjem PZS upravlja UO PZS na podlagi načrta upravljanja s posameznimi vrstami premoženja (v nadaljevanju: načrt upravljanja).
(5) V primeru prenehanja delovanja društva, v katerem ima PZS premoženje, in v skladu s temeljnim aktom tega društva njegovo premoženje preide v lastništvo pravnega naslednika oz. drugega društva, ki je član PZS, PZS pa obdrži svoje premoženje tudi v tem društvu.
(6) PZS in društva zagotavljajo, da nepremičnine v njihovi lasti trajno služijo namenu planinstva. V ta namen si PZS na nepremičninah, ki so v solastnini PZS in posameznega društva, izgovori pravico prepovedi odtujitve na solastniškem deležu društva. PZS lahko poda soglasje k prodaji solastninskega deleža društva na nepremičnini, v kolikor se kupnina nameni vzdrževanju ali novogradnji drugih planinskih objektov v lasti PZS ali društev, ki so člani PZS oziroma se razporedi v namenski sklad v okviru PZS, ki je vključen v finančni načrt PZS.

(1) PZS izvaja finančno in materialno poslovanje v skladu z računovodskim standardom za društva in pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju PZS, ki ga sprejme skupščina PZS.

(2) Finančno in materialno poslovanje PZS vodi strokovna služba.

(1) Spori med PZS in društvi ter spori v organih PZS in strokovni službi se rešujejo sporazumno. Če sporazumna rešitev ni dosežena, obe strani v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve, ki so bile sprejete v nasprotju s tem statutom ali zakonom, določita arbitražo, tako da vsaka imenuje po enega arbitra, skupaj pa izberejo tretjega člana - predsednika arbitraže.

(2) Arbitraža si določi pravila postopka.

(3) Odločitev arbitraže je dokončna.

(4) Izpodbijanje odločitve organov PZS pred sodiščem ni dopustna, če pred tem ni bila izkoriščena možnost arbitraže.

(1) GS je vodja strokovne službe in je za svoje delo odgovoren predsedniku PZS in UO PZS.

(2) Mandatna doba GS je štiri leta oz. do prenehanja mandata predsednika PZS, ki ga je imenoval. Po izteku te dobe je lahko GS znova imenovan.

(3) Ob koncu mandata oz. po izvolitvi novega predsednika PZS opravlja GS svoje naloge kot vršilec dolžnosti do imenovanja novega GS.

(1) GS:

a) vodi in organizira strokovno službo,

b) v okviru svojih pristojnosti odgovarja za zakonito poslovanje PZS,

c) skrbi za operativno izvajanje nalog po sklepu predsedstva PZS in UO PZS,

d) pripravlja gradivo in stalno sodeluje na skupščini, sejah UO PZS in predsedstva PZS brez glasovalne pravice.

1) Strokovna služba opravlja strokovna, administrativna in tehnična dela za organe PZS ter skrbi za centralni imenik iz e) vrstice prvega odstavka 19. člena tega statuta.
(2) UO PZS daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest v strokovni službi (v nadaljevanju: sistemizacija), delovna razmerja delavcev strokovne službe pa se uredijo v skladu s predpisi in splošnimi akti PZS
(3) Strokovna služba ima vzpostavljeno učno središče.
(4) Strokovni sodelavci v učnem središču morajo imeti poleg ustrezne splošne izobrazbe, ki jo določa sistemizacija delovnih mest v strokovni službi, tudi ustrezno planinsko usposobljenost strokovnega delavca 2 v športu, ki si jo pridobi najpozneje v treh letih po zaposlitvi, ali usposobljenost strokovnega delavca 1 v športu in 10 let delovnih izkušenj na področju, ki ga zajema delovno mesto.
(5) Strokovni delavci v učnem središču so po položaju člani izvršnega odbora komisije, za katero izvajajo strokovna dela, vendar brez glasovalne pravice.
(6) Strokovna služba odgovarja na prejete zadeve iz njenega ožjega področja dejavnosti praviloma v sedmih dneh od prejema zadeve.
(7) PZS zagotavlja in ohranja zdrava in varna delovna mesta in spodbuja zdrav življenjski slog zaposlenih.

(1) Delo PZS je javno.

(2) Javnost dela je zagotovljena s tem, da so seje organov PZS javne. Javnosti so lahko izključene le pri obravnavanju vsebin, ki jih je predsedstvo PZS ali UO PZS označilo s stopnjo zaupnosti.

(3) PZS obvešča javnosti v glasilih PZS in s spletnim mestom. Delovanje glasil je urejeno s smernicami planinskih medijev in sodelovanja z javnostmi, ki jih na predlog OZI sprejme UO PZS.

(1) Uradno glasilo PZS so Obvestila PZS.

(2) Planinski vestnik, ustanovljen leta 1895, je kulturno, strokovno in poljudnoznanstveno glasilo PZS.

(1) PZS je soustanoviteljica Slovenskega planinskega muzeja (v nadaljevanju: SPM). Upravljavske pravice PZS izvršuje z imenovanjem predstavnikov v organe upravljanja SPM.

(2) SPM hrani predmete, dokumente, fotografije ter drugo muzejsko in arhivsko gradivo, ki je sestavni del nacionalne planinske muzejske zbirke.

(3) PZS finančno podpira delovanje in razvoj SPM na podlagi pogodbe.

(1) PZS je deloma ali v celoti prenesla na SPM svoje naloge:

a) načrtno zbiranje, varovanje in predstavitev gradiva ter druge kulturne in duhovne dediščine iz dejavnosti društev in PZS, ki ima zgodovinsko vrednost in je pomembno za slovensko planinstvo,

b) organizacijo razstav, srečanj in dogodkov, ki promovirajo slovensko planinstvo in PZS.

(1) PZS izvaja raziskovalno dejavnost, ki jo vodi, koordinira in izvaja raziskovalna skupina PZS.

(2) Raziskovalno dejavnost in delo raziskovalne skupine ureja pravilnik, ki ga sprejme UO PZS.

(1) PZS podeljuje društvom, posameznikom in drugim organizacijam, ki so močno pripomogle k pomenu ali razvoju planinske dejavnosti, priznanja:

a) za razvoj množičnega planinstva,

b) za življenjsko delo in za dolgoletno aktivno delo v planinski organizaciji,

c) za zasluge pri širjenju planinske ideje in

d) za izjemne dosežke, ki dvigajo ugled slovenskega planinstva doma in v tujini.

(2) Vrste priznanj in njihovo podelitev ureja pravilnik o priznanjih PZS.

(3) Posamezne komisije iz 34. člena in MDO PD iz 37. člena tega statuta podeljujejo vsako leto omejeno število samo najvišjih priznanj za dolgoletne in izjemne dosežke na področju komisije oz. MDO PD. Evidenca podeljenih priznanj se vodi v evidenci PZS.

1) Častni član je najvišje priznanje, ki ga lahko PZS podeli:
a) posamezniku iz društva, ki je že prejel svečano listino PZS,
b) nekdanjemu predsedniku PZS in
c) tujemu državljanu, predstavniku tuje države ali tuje organizacije za izjemne zasluge pri razvoju planinstva, uveljavljanju PZS in za izjemna dejanja, vredna posebne časti.
(2) Sočasno ima lahko PZS največ osem (8) častnih članov. PZS podeli to priznanje praviloma na skupščini PZS.

(1) PZS preneha obstajati po sklepu skupščine, po samem zakonu ali če postane število članov, ki jo sestavljajo, manjše od treh članov. O prenehanju delovanja PZS in razdelitvi premoženja morata glasovati dve tretjini vseh delegatov. Glasovanje o prenehanju delovanja lahko poteka samo v primeru, če je bilo to predvideno s sklicem skupščine.
(2) V sklepu o prenehanju skupščina določi društvo ali zvezo društev, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, ki izpolnjuje pogoje za nevladno organizacijo, na katero se po poravnavi vseh obveznosti in po vračilu neporabljenih proračunskih sredstev prenese premoženje PZS.
(3) Ob prenehanju delovanja PZS brez sklepa skupščine pripade njeno premoženje članom PZS po ključu, ki ga določi likvidacijska komisija, sestavljena iz predstavnikov članov PZS.

(1) Ta statut in njegove spremembe ter dopolnila začnejo veljati osem (8) dni po objavi na spletni strani PZS . Statut PZS se objavi v roku tridesetih (30) dni po tistem, ko pristojni organ ugotovi, da je v skladu z zakonom, ki ureja društva.

(1) Obvezno razlago posameznih členov Statuta PZS daje skupščina.

(1) Pobudo za spremembo ali dopolnitev statuta lahko da 5 % društev ali posamezni organ PZS.

(2) Postopek za začetek sprememb in dopolnitev statuta oz. za sprejem novega statuta se začne na podlagi sklepa UO PZS, v katerem tudi imenuje delovno skupino za pripravo.

(3) Delovna skupina pripravi osnutek statuta in ga predloži Upravnemu odboru. Če Upravni odbor po razpravi predloženi osnutek statuta sprejme, ga da v javno obravnavo. Po končani javni obravnavi Upravni odbor določi predlog sprememb in dopolnitev oz. predlog novega statuta in ga predloži skupščini v obravnavo in sprejem.

(1) Vse pravne akte organov PZS in strokovne službe je treba uskladiti s tem statutom najpozneje do 31. 12. 2020
(2) Pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z določbami 55. člena tega statuta, uskladi do 31.12.2022.
(3) PZS vzpostavi enotni register nepremičnin iz 19. člena tega statuta do 31. 12. 2017.
(4) Strokovni delavci iz 4. odstavka 60. člena morajo ustrezno planinsko usposobljenost strokovnega delavca v športu pridobiti najpozneje v treh letih od dne ustanovitve učnega središča v sistemizaciji delovnih mest.