petek, 11. avgust 2006, ob 0. uri
Ob 110-letnici Triglavskega doma na Kredarici|
| Planinska zveza Slovenije in Planinsko društvo Ljubljana-Matica sta v sredo 9. avgusta pripravili svečanost na dan, ko je bila pred 110. leti postavljena prva planinska koča na Kredarici, na mestu Triglavskega doma na Kredarici. Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije, je v nagovoru poudaril, da je prav, da se ob tej priložnosti spomnimo tudi vrlih domačinov iz Mojstrane in številnih pomočnikov, ki jih je Jakob Aljaž pogosto omenjal. Poudaril je tudi, da se s tem dogodki povezani s Triglavom in Aljažem ne zaključujejo, saj je bila pred nekaj dnevi tudi 111 obletnica postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, do katerega so se danes povzpeli člani vodstva PZS, 26. avgusta pa bo proslava v počastitev spomina na 4 srčne može, ki so se pred 228 leti prvi povzpeli na Triglav. Opozoril je tudi, da bo čez mesec dni (9.septembra) pri Aljaževem domu pod Triglavom letošnji Dan Planincev v organizaciji Planinske zveze Slovenije, MDO Gorenjske in Planinskega društva Dovje Mojstrana.
Za ta praznik je Planinska zveza Slovenije pripravila tudi podelitev priznanj PZS za pomoč pri ekološki sanaciji planinskih koč in poti ter skrbi za ohranjanje čiste narave. Priznanje srebrni častni znak PZS sta prejela 15. Helikopterski bataljon SV in Elektro Gorenjske d.d.
Po slovesnosti je bila okrogla miza, posvečena aktualnostim planinskega gospodarstva. Na okrogli mizi so sodelovali poleg predsednika PZS še Gospodarske komisije PZS, planinskih društev Ljubljana-Matica, Javornik Koroška Bela in Dovje Mojstrana ter predstavnici »sedme sile« Tatjana Pirc iz Informativnega programa R SLO in Urška Šprogar iz časopisa Večer Maribor.
Teme okrogle mize so bile:
- Oskrba planinskih koč z energijo (elektrifikacija, fotovoltaični sistemi, vetrni generatorji in agregati nove generacije)
- Čiščenje odpadnih vod (male čistilne naprave, suha stranišča)
- Oskrba planinskih koč (transport)
- Zagotavljanje sredstev za vzdrževanje koč, zlasti za intervencije
- Zagotavljanje statusa planinske koče
V precej dolgi in zanimivi razpravi so sodelujoči opozorili na več pomanjkljivosti in nedoslednosti, zlasti na premajhen posluh države za finančno pomoč, nedoslednost pri izdaji potrebnih dovoljenj za gradnjo, pa tudi na slabosti v lastnih vrstah (PZS), kjer je premalo povezovanja in pripravljenosti na skupno načrtovanje projektov.
Ugotovitve so bile:
Povezava planinskih koč z obstoječim električnim omrežjem je tam kjer je to mogoče izpeljati brez prevelikih stroškov in ekoloških posegov gotovo z okoljevarstvenega vidika najprimernejša. Bo pa potrebno proučiti tudi uporabo drugih oblik oskrbe z električno in toplotno energijo (nova generacija energetskih postaj na bio dizel, ki nudijo poleg elektrike tudi toplotno oskrbo) in ugotoviti dejanske potrebe koč po energiji, saj je v njih verjetno preveč porabnikov.
Planinska zveza Slovenije je s PD v zadnjih 10 letih ogromno naredila na čiščenju odpadnih vod s planinskih koč. Imamo že 20 koč z malo čistilno napravo (MČN). Za nadaljevanje programa bo nujno ponovno narediti analizo potreb in ugotoviti, kje so MČN res potrebne (večinoma v kočah kjer imajo veliko nočitev), drugod pa sanirati obstoječe greznice in graditi suha stranišča, ki varčujejo vodo. Zagotoviti večjo finančno pomoč s strani MOP, ki naj od obljub preide na dejanja.
Ugotovljeno je bilo, da sta za oskrbo planinskih koč do katerih ne pelje cesta le dva alternativi: helikopter in tovorne žičnice. Vse druge ideje glede ponovne uvedbe oskrbe koč s konji, so nesmiselne.
V okviru PZS bo potrebno vzpostaviti centralni fond za koče, ki bo zagotavljal sredstva za investicijske posege v planinskih kočah. Gospodarska komisija je pripravila osnutek pravilnika za delovanje sklada in razdeljevanja sredstev, ki je sedaj v javni razpravi. Tak način zbiranja sredstev poznajo v vseh alpskih državah. V sklad bi poleg PD lahko prispevali sredstva tudi donatorji.
Poudarjeno je bilo, da bo s strani PD potrebno storiti več, da bodo planinske koče ohranjale planinski značaj, ne pa da se nekatere približujejo standardu gostiln. Društva – upravljalci koč bodo zato morala bolj spoštovati Pravilnik o upravljanju poslovanju in opremi planinskih koč in določila Zakona o gostinstvu. Z vsem so društva že seznanjena, potrebna bo le disciplina, sicer grozi tudi zapiranje nekaterih planinskih koč.
Zapisal:
Danilo Sbrizaj strokovni sodelavec GK PZS in
v.d. GS PZS
|
|
