Častni člani Planinske zveze Slovenije
ČASTNA PREDSEDNIKA PZS
Dr. Miha Potočnik (1907-1995)
Dr. Miha Potočnik, prvi častni predsednik Planinske zveze Slovenije, je na začetku gorniške poti vodil jeseniško podružnico Skale ter bil v obdobju med svetovnima vojnama med najaktivnejšimi slovenskimi plezalci. Med letoma 1952 in 1965 je vodil Gorsko reševalno službo, med letoma 1965 in 1979 pa Planinsko zvezo Slovenije.
Med pomembnejše poudarke njegovega predsednikovanja štejemo preprečitev gradnje nekaterih gorskemu okolju škodljivih načrtov in stik slovenskega alpinizma s svetovnim vrhom. Bil je eden izmed najaktivnejših pobudnikov ustanovitve Triglavskega narodnega parka, sodeloval je tudi pri pripravi Zakona o TNP.
|
|
Vlasto Kopač (1913-2006)
Vlasto Kopač, drugi častni predsednik Planinske zveze Slovenije, je bil soustanovitelj in podpredsednik Akademske skupine Slovenskega planinskega društva ter bil med letoma 1946 in 1948 predsednik slovenske planinske organizacije. Sodeloval je pri oživitvi gorske reševalne službe, bil pobudnik izdaje strokovne literature ter zemljevidov. Organiziral je tudi alpinistične in reševalne tečaje.
Kot arhitekt je sodeloval pri gradnji bivakov in koč ter bil aktiven pri naravovarstveni in spomeniški zaščiti Velike planine. S svojim fotografskim materialom ter ohranjeno staro reševalno opremo je uredil več razstav, zbirko pa kasneje predal muzeju Avgusta Delavca, kjer je več let tudi urejal muzejsko zbirko.
Dodatni opis
|
ČASTNI ČLANI PZS
| Jože Dobnik (1921-2020)
Jože Dobnik, prvi častni član Planinske zveze Slovenije, je v planinskih vrstah pustil pečat predvsem kot pisec planinske literature, članke je objavljal tudi v Planinskem vestniku in drugih publikacijah. Je soustanovitelj Poti kurirjev in vezistov (sodeloval je tudi pri pripravi vodnika), sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju televizijske dokumentarne serije Razgledi s slovenskih vrhov.
Več kot dve desetletji je bil predsednik PD Pošte in Telekoma, v Planinski zvezi Slovenije je opravljal delo tajnika, podpredsednika, kratek čas pa bil tudi vršilec dolžnosti predsednika.
Dodatni opis
|
|
| Milan Kučan (1941)
Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije (1991-2002), se uvršča med Slovence, ki si življenja ne morejo predstavljati brez planinstva. Podarjal, da je navezanost Slovencev na gore tudi posledica vzgoje in še posebej izročila, ki ga goji slovenska planinska organizacija.
V vlogi predsednika Republike Slovenije je sodeloval na številnih planinskih prireditvah, bil leta 2002 častni pokrovitelj slovenske obeležitve Mednarodnega leta gora, javno je podprl predlog za izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja ter odkrito podpiral mnoge alpinistične odprave.
Dodatni opis
|
|
| Andrej Brvar (1953)
Andrej Brvar, tretji častni član Planinske zveze Slovenije, je že od gimnazije naprej aktiven v planinskih in športnih organizacijah. Bil je načelnik Mladinske komisije PZS, podpredsednik PZS, v letih med 1990 in 2001 pa predsednik Planinske zveze Slovenije.
Vodenje PZS je prevzel v času novih razmer, ki so nastale ob demokratizaciji, osamosvajanju ter težkih gospodarskih razmerah. Kljub temu planinstvo ni izgubilo pridobljenega položaja ter ugleda v družbi, gore pa so ostale dostopne celotni javnosti. Tranzicijska vprašanja se je reševalo razvojno, rezultat tega so Vodila pri delu PZS, ki se je tudi zato preoblikovala v sodobno organizacijo.
V tem času se je planinstvo uveljavilo tudi v medijih. Slovenski alpinisti so končali projekt osvajanja vseh osemtisočakov, svetovni vrh pa krojili tudi z dvema zlatima cepinoma. V začetku devetdesetih let je PZS začela z ekološko sanacijo planinskih koč in leta 1999 zgradila PUS Bavšica.
Andrej Brvar je kot predsednik PZS v državnih, mednarodnih in drugih organih izboljševal zavedanje, da je planinstvo množična športno rekreativna dejavnost.
Dodatni opis
|
|
Tomaž Banovec (1939)
Tomaž Banovec, četrti častni član Planinske zveze Slovenije, je svojo planinsko pot začel v Planinskem društvu Železničar, kjer se je hitro vključil v širše delovanje društva. Leta 1959 je bil izvoljen za načelnika Mladinske komisije PZS, leta 1979 za predsednika Planinske zveze Slovenije, med letoma 1989 in 1991 pa je kot zadnji predsednik vodil Planinsko zvezo Jugoslavije.
V času načelnikovanja MK PZS so inštruktorji tečajev MK organizirali pripravo učnih programov za izvajanje Planinske šole ter programov za usposabljanje Mladinskih vodnikov. Predsednikovanje PZS je temeljilo na pragmatičnem gospodarskem vodenju, promoviranju planinstva kot kakovostnega družinskega udejstvovanja, aktivna so bila prizadevanja za preseganje nesporazumov med planinci in alpinisti. Bil je zadnji predsednik Planinske zveze Jugoslavije (1989-1991) ter predsednik sveta TNP (1993-2006).
|
|
| Avgust Delavec (1918-2005)
Avgust Delavec, peti častni član Planinske zveze Slovenije, je postal član PD Dovje-Mojstrana leta 1946 ter v njem opravljal več pomembnih funkcij. Med letoma 1962 in 1974 je bil njegov predsednik, štiri desetletja je opravljal redni zimski nadzor Aljaževega doma v Vratih.
Bil je eden od soustanoviteljev postaje GRS Mojstrana in njen aktiven član, prav tako je bil soustanovitelj AO PD Dovje-Mojstrana ter bil aktiven alpinist in gorski vodnik.
Trajen pečat v slovenski planinski organizaciji je pustil kot zbiralec predmetov iz planinske zgodovine ter kot raziskovalec planinske dediščine. S sodelavci je organiziral več razstav s planinsko tematiko, zbrano gradivo pa leta 1984 strnil v Triglavski muzejski zbirki, predhodnici današnjega Slovenskega planinskega muzeja.
Dodatni opis
|
|
Franci Ekar (1942)
Franci Ekar, šesti častni član Planinske zveze Slovenije, alpinist, gorski reševalec in gorski vodnik, je kar 38 let deloval kot predsednik PD Kranj.
Bil je član več komisij PZS, podpredsednik PZS ter med leti 2001-2010 predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je PZS usmeril v promocijo planinstva ter v povezovanje z domačimi in tujimi sorodnimi organizacijami. PZS je postala članica Olimpijskega komiteja Slovenije, sklenila sporazumom o sodelovanju z Nepalsko planinsko zvezo ter podpirala aktivno strokovno sodelovanje s tujino.
V času njegovega predsedovanja je bila ustanovljena Komisija za turno kolesarstvo. PZS je pristopila je k izgradnji Slovenskega planinskega muzeja ter ureditvi več spominskih obeležij.
Dodatni opis
|
|
Tone Škarja (1937-2020)
Tone Škarja, sedmi častni član Planinske zveze Slovenije, alpinist, gorski reševalec, gorski vodnik in vodja številnih alpinističnih odprav v Himalajo, je član planinske organizacije od leta 1951.
Med letoma 1968 in 1978 je bil načelnik GRS Kamnik, od leta 1979 do vključno leta 2013 je vodil Komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Podpredsednik Planinske zveze Slovenije med leti 1998 in 2011. Je pobudnik in skrbnik slovenskega dela Nepalskega planinskega muzeja.
Sodeloval je na osemnajstih alpinističnih odpravah, petkrat kot član in trinajstkrat kot vodja ter bil tako z Alešem Kunaverjem glavni tvorec slovenske himalajske zgodbe.. Poznamo ga tudi kot pisatelja, sodeloval je z mnogo tujimi revijami ter bil pomemben člen pri nastajanju zemljevida Everesta.
|
|
Marija Štremfelj (1957)
Marija Štremfelj se z alpinizmom ukvarja od leta 1975. Če so gore Marijina življenjska strast, je družina njeno poslanstvo. Ob redni službi, do upokojitve je delala kot profesorica biologije na gimnaziji, so bili trije otroci, mož in širša družina s prijatelji vedno njena življenjska prioriteta.
Sodelovala je na osmih odpravah in se z vseh vrnila z doseženim vrhom. Je prva Slovenka, ki je splezala na osemtisočak, z možem Andrejem Štremfljem sta bila prvi zakonski par na vrhu Mt. Everesta in je do danes edina Slovenka in trinajsta ženska, ki je stala na najvišji gori sveta.
|
|
Andrej Štremfelj (1956)
Andrej Štremfelj se z alpinizmom ukvarja od leta 1972. Od takrat je opravil blizu 3000 vzponov v skali, številne zimske ponovitve, ledne in kombinirane vzpone in ogromno prvenstvenih smeri v slovenskih in tujih gorah. Kot udeleženec ali kot vodja je sodeloval na več kot dvajsetih alpinističnih odpravah. Je eden izmed dveh prvih Slovencev na vrhu Mt. Everesta, z ženo Marijo sta bila prvi zakonski par na vrhu sveta.
Aktiven je bil tudi v kranjskem alpinističnem odseku in v vodil več podkomisij in komisij Planinske zveze Slovenije.
|
|
|
