ponedeljek, 11. september 2006, ob 0. uri
DAN SLOVENSKIH PLANINCEV|
Letošnje tradicionalno praznično srečanje slovenskih planincev je bilo pri Aljaževem domu v Vratih, torej v bližini mesta kjer je Jakob Aljaž v Vratih postavil prvo leseno kočo, ki so jo odprli 9. julija 1896, torej pred 110. leti. Tej svečani obletnici se pridružuje tudi 110. obletnica postavitve prve Triglavske planinske koče na Kredarici, ki jo je prav tako postavil Jakob Aljaž. Za vse te in druge zasluge v dobro Slovencev in slovenskega planinstva je Slovensko planinsko društvo Jakoba Aljaža pred 110. leti odlikovalo s častnim članstvom, najvišjim priznanjem Slovenskega planinskega društva.
Organizator letošnjega "Dneva planincev", ki se je pričel ob 11. uri je bilo Planinsko društvo Dovje Mojstrana v sodelovanju z MDO PD Gorenjske in Planinsko zvezo Slovenije.
Najprej sta vse prisotne pozdravila predsednik Planinskega društva Dovje Mojstrana Miro Eržen in župan Kranjske Gore Jure Žerjav.
Slavnostni govornik je bil predsednik državnega sveta Janez Sušnik, ki je v svojem nagovoru pohvalili zavzeto delo planincev in Planinske zveze ter spodbujanje njihovega pozitivnega odnosa do čiste narave in ekologije. Prav tako je omenil, da bo država morala bolj pospeševati delo aktivnega prostovoljstva in planincev izkazovati največjo pozornost.
Predsednik PZS mag. Franci Ekar je izpostavil prostovoljstvo v planinskih vrstah, ki ga ni moč enačiti z vse večjo komercializacijo športa. Predlagal je, da bi bil Dan planincev v prihodnje še bolj konstruktivnega značaja, kjer naj bi načelniki komisij PZS predstavili svoje najaktualnejše aktivnosti.
Program je imel tudi vedro vsebino za katero so poskrbeli Obrtniški mešani pevski zbor Notranjske pod vodstvom zborovodje Janeza Gostiše, pihalna godba Jesenice-Kranjska Gora, baritonist Marko Kobal ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika ter dramska skupina KUD Janko Rabič Dovje Mojstrana z odlomkom iz šaljive zgodbe Dom na Kredarici. Za prijetno vzdušje ob pogostitvi in za planinski ples je poskrbel duo Pomežik.
Mija Damjan-Stegu |
|