Dom Valentina Staniča pod Triglavom (2323 m)|
| Odprtost |
| JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
|
| |
| | |
Dostop do postojanke
Z avtobusom:
- Avtobusna postaja Mojstrana križišče, čez dolino Kot - 6 h.
- Avtobusna postaja Mojstrana križišče, nato mimo Kovinarske koče v Krmi, čez Zgornjo Krmo in Pungrt - 8 h.
- Avtobusna postaja Bohinj jezero, skozi Voje in mimo Vodnikovega doma - 7 h.
- Avtobusna postaja Stara Fužina, skozi Voje in mimo Vodnikovega doma - 6 h 30.
- Avtobusna postaja Rudno polje, mimo Vodnikovega doma, čez Konjsko sedlo in pobočja pod Ržjo - 6 h.
Z avtomobilom:
- Lokalna
cesta iz Mojstrane, mimo Kovinarske koče v Krmi, čez Zgornjo Krmo
in Pungrt - 5 h 30.
- Gozdna cesta iz Mojstrane skozi Kot do Lengarjevega
rovta, od tod mimo Debelega kamna in skozi Pekel - 4 h 30.
- Lokalna,
deloma asfaltna cesta iz Mojstrane v Vrata, potem po Tominškovi
poti - 4 h 30
- Lokalna,
deloma asfaltna cesta iz Mojstrane v Vrata, nato po poti čez Prag - 5 h.
- Lokalna cesta z Bleda do vojašnice Rudno polje, od tod mimo Vodnikovega doma, čez Konjsko sedlo in pobočja pod Ržjo - 6 h.
| Opis postojanke
Dom Valentina Staniča pod Triglavom je zaprt. Prenočiti je možno v zimski sobi (objekt depandanse), opremljeni z 9 ležišči in odejami. Najbližja zasilno oskrbovana koče je Triglavski dom na Kredarici.
Dom stoji na mali planoti tik pod Visoko Vrbanovo špico. Prvo kočo je na tem mestu odprla 30. junija 1887 kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva in jo poimenovala "Deschmannhaus po Dragotinu Dežmanu (1821-1889), politiku, arheologu in kustosu ljubljanskega muzeja. Po 1. svetovni vojni je kočo prevzelo SPD, ki jo je preimenovalo v Staničevo kočo po Valentinu Staniču (1774-1847), največjemu alpinistu takratne dobe v Evropi. Po 2. svetovni vojni jo je prevzelo PD Dovje-Mojstrana, leta 1950 pa PD Javornik-Koroška Bela. Leta 1959 so se odločili, da kočo obnovijo in povečajo. Leta 1961 so začeli z gradnjo in obnovo ter ob 70-letnici SPD odprli 25. avgusta 1963 novi dom. V obdobju 1964-1970 so dom posodobili in za zimske obiskovalce usposobili poleg doma manjšo kočo. Leta 1989 so nad ravno streho postavili ostrešje; na podstrešju so pridobili nova ležišča. Leta 1993 so vključili mobitel.
V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pult; v 10 sobah je 46 postelj, na skupnem ležišču pa 55 ležišč; v zimski sobi je 2 ležišči; v koči je WC in umivalnica z mrzlo vodo, zunaj pa suho stranišče; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; voda kapnica, agregat in fotovoltaični sistem za elektriko, mobitel.
Razgled:
Od doma je lep pogled na okoliške vrhove in grebene. Na severovzhodni strani se nad sedlom Dovška vrata dviga greben Rjavine, desno od sedla proti jugovzhodu greben Rži, čez sedlo pa vidimo vrhove nad Krmo od Debele peči do Lipanskega vrha; na južni strani je nad planoto greben Kredarice, proti jugozahodu pa se za Kotlom in nad Zelenim snegom ustavi pogled na Triglavu; na zahodni strani Kotla se dviga Triglavska severna stena, v neposredni bližini pa Begunjski vrh; na severni strani je tik nad domom Vrbanova špica, pod njo kotanja Pekel, desno nad njo pa se dvigajo stene Rjavine.
|
Planinska literatura
273|Triglav 1:25.000;
148|Triglavski narodni park - 1 : 50 000;
619|Slovenska planinska pot – II. del;
629|V zasnežene gore;
37|Razširjena slovenska planinska pot;
653|Julijske Alpe – osrednji del;
35|Dnevnik s Slovenske planinske poti; | Prehodi do drugih postojank
 Triglavski dom na Kredarici (2515 m), po Slovenski planinski poti , 1.00 h
Vodnikov dom na Velem polju (1820 m), 3.00 h
Aljažev dom v Vratih (1001 m), po Tominškovi poti, 4.30 h
Aljažev dom v Vratih (1001 m), po Slovenski planinski poti , 4.00 h
Kovinarska koča v Krmi (869 m), 5.00 h
| Vzponi na vrhove
 Triglav (2864 m), po Slovenski planinski poti, 2.00 h
Begunjski vrh (2460 m), 0.30 h
Cmir (2391 m), 2.00 h
Visoka Vrbanova špica (2405 m), 0.30 h
Spodnja Vrbanova špica (2296 m), čez Visoko Vrbanovo špico, 2.00 h
Spodnja Vrbanova špica (2296 m), čez Pekel, 2.30 h
Rjavina (2530 m), 2.00 h
|
|
