ponedeljek, 21. maj 2007, ob 0. uri
Beležka iz mednarodne delavnice CIPRA|
| Uvod organizatorja in predstavitev delavnice
CIPRA je bila ustanovljena leta 1952 v Schanu v Lichtensteinu. Med njenimi pobudniki in soustanovitelji je bila tudi slovenska planinka ga. prof. dr. Angela Piskernik. CIPRA Slovenija je bila ustanovljena leta 2003.
Osnovna naloga CIPRE je varstvo Alp. Ti cilji so se začeli uresničevati z pripravo alpske konvencije in njeno nacionalno verifikacijo pri vseh podpisnicah. Z statusom opazovalke je CIPRA aktivna spremljevalka njene realizacije. Z strokovnimi gradivi iz področja varstva Alp in svojimi projektnimi prispevki redno seznanjajo vse zainteresirane s pomočjo spletnega poročanja v štirih jezikih na www.cipra.org oziroma www.alpMedia.net. Poleg zakonske zaščite Alp si prizadevajo za trajnostni razvoj Alp. Pri tem poslanstvu se povezujejo z občinami, ki delujejo na področju Alp.
V okviru njihovega novega projekta: Prihodnost v Alpah, ki poteka od oktobra 2006 do konca leta 2007, je pričujoča delavnica ena izmed serije tistih, organiziranih z geslom «Širjenje znanja – povezovanje ljudi«. Projekt Prihodnost v Alpah je široko zastavljen projekt za upravljanje znanja. Tudi cilj te je promocija trajnostnega razvoja alpskih območij. Namen projekta je spodbujanje ljudi, podjetij, društev in institucije k medsebojnemu povezovanju z namenom izmenjav izkušenj in možnostjo dejanske uporabe dobre prakse in znanj. Z multiplikativnim prenašanjem in uporabo dosedanjih izkušenj pri varovanju Alp mora biti učinek varovanja okolja v bodoče le še boljši. Preprečiti je potrebno, da bi se slabe tozadevne izkušnje kjer koli v Alpah ponavljale. Možnosti, ki jih prinaša n.pr. delovni pripomoček ALPRO predstavlja veliko pomoč pri ocenjevanju novih projektov v Alpah *1..
Sestavni del trajnostnega razvoja Alp je tudi preudarno upravljanje obiska in prometa v Alpah. Vse večje število ljudi v Alpah pomeni onesnaževanje in obremenjevanje okolja. Ljudje se v Alpah pogosto obnašajo, kot da žele Alpe uničiti. Cilji upravljanja obiska v Alpah so zagotovitev varnosti gibanja, prometa, upravljanje prometa, opredelitev, kdo naj skrbi ter upravlja alpsko okolje in možnosti pristopov.
Vsebina in namen delavnice
Šest predavateljev iz Slovenije, Avstrije, in Italije je 42 udeležencem iz 5 držav zelo nazorno predstavilo danosti, potrebe ter uspešne rešitve upravljanja z obiskom in prometom v gorskih območjih, ki so zaščitene z različnimi kategorijami zaščite varovanja okolja.
Toda pred zgoraj opisanimi aktivnostmi je bilo potrebno poskrbeti za ohranitev narave, preprečiti izseljevanje iz gorske pokrajine, izboljšati regionalno ekonomijo, izvesti sintezo stanj, pripraviti pilotske projekte, jih pozorno spremljati in končno sprejeti rešitve. Uskladitev javnega in zasebnega interesa je bilo treba privesti do rešitev, ki jih je bilo potrebno uskladiti z lokalnimi danostmi. Ko so postavljali meje uporabne in kulturne krajine, je obvezno bil opravljen pogovor z lastniki in seveda povrnitev zanje nastale škode. Ti pogovori so bili uspešnejši, če je bilo mogoče domačinom omogočiti nova delovna mesta. Večje so bile spremembe, ki so prinesle rešitve, zlasti prometne, večja je bila potrebna politična podpora za njihovo realizacijo..
Primeri dobre prakse pri upravljanju z zavarovanimi območji in prometom v Logarski dolini (100.000 obiskovalcev letno), v parku Adamelo Brenta (1.000.000 obiskovalcev letno) in Dobraču, - predvsem v drugem in tretjem primeru,- pomenijo omejitev javnega prometa ter povečanje mobilnosti pešcev in kolesarjev. Prišli so do bistvene spremembe, ki prinaša novo prihodnost gorskemu turizmu in jo je že tudi uveljavila evropska listina trajnostnega transporta. Ukrepi in koristne spremembe postajajo resničnost, ko pride do spremembe v glavah..
Sledil je ogled stanja upravljanja prometa in obiska v dveh dolinah v Triglavskem narodnem parku in sicer doline Vrat in doline Planica.
Delovna omizja
Pogovori in izmenjave pogledov, izkušenj ter predlogov za možne izboljšave iz področja obravnavanih temi so potekali v delovnih skupinah, v katerih smo sodelovali vsi prisotni. Slišano je obogatilo vsebino prireditve.
Evidentno je, da se bodo morale aktivnosti vseh dobro mislečih organizacij in forumov za varovanje Alp bolj kot doslej povezati z občinami v Alpah, z pravnimi in civilnimi organizacijami, katerih delovno področje je gorski svet (med udeleženci smo bili le štirje predstavniki planinskih organizacij !?), ter na podlagi študij prostora in gibanj oz. obremenitev alpskega okolja načrtneje usmerjati in voditi obiskovanje Alp. Med vprašanji: ponuditi ali prepovedati obiskovanja Alp sploh ne sme biti dileme. Prepoved nič ne doprinese. Če je utemeljeno, se prilagodi tudi prostorske načrte. Obiskovanje bomo ponudili, a vgradili na osnovi kvalitetnih analiz stanja varovalne sisteme za naravo in omejitve njenega obiskovanja. Kolika je nosilna sposobnost prostora oz. koliko ljudi lahko sprejme določen prostor? To je lahko stvar študije ali spremljanje stanja na terenu (primer v ZRN). Ljudje žele navade iz mest prenesti tudi v Alpe. Njihov prihod v Alpe pomeni vdor v naravne vrednote. s čemer jih degradirajo. Osebna prevozna sredstva je potrebno ustaviti pred zaščitenimi področji. Eno in pol do dve uri zmore prehoditi vsak. Poti morajo biti varne, urejene, označene, kjer je potrebno ograjene, informacijske table morajo opozarjati na zanimivosti. Informiranost vodi k ozaveščanju. Na pot, ki jo bodo ljudje morali opravili peš, bodo zanesljivo ponesli le najnujnejše. S tem se bo izrazito zmanjšalo onesnaževanje v zaščitenem področju.
Seveda je potrebno ljudi na obisk Alp ne le vabiti, temveč tudi pripraviti. Komuniciranje z obiskovalci je orodje, podrejeno našim načrtom in zato izjemno uspešno, saj vpliva na njihovo vedenje. Ljudi je potrebno opozarjati na zahtevnosti poti, jih izobraziti in napotiti k uporabi strokovne literature ter zemljevidov. Pomemben pozitivni dejavnik je marketing pozitivnih doživetij iz gora. Tudi ob takem pristopu so sicer potrebni nadzorniki oz. oskrbniki parkov, ki pa bodo le redko počeli kaj drugega kor spremljali dogajanje.
Razumljivo je, da si ljudje žele neokrnjene gorske narave. Toda potem, ko se do tja zgradijo kolovozi ali kakršne že koli ceste, tak prostor zanje ni več privlačen. In iščejo spet novo neokrnjeno naravo. In gradnja cest se nadaljuje v nova področja in vse višje ter višje!? Tuji udeleženci posvetovanja so nam več krat izrazili navdušenje nad lepoto našega gorskega sveta, a nas istočasno opozorili, da imamo še možnost, da njihovih napak v odnosu go gorske narave ne ponavljamo.
Turizem prinaša tudi potrebo po razvejani storitveni in obrtni dejavnosti. Marsikatera od njih se je po dolgih desetletjih zatišja ponovno pojavila. Delovna mesta v bližini domačega praga imajo še velike drugih prednosti.
Z uvedbo parkov so zadeli na težave tudi objekti planinskih, turističnih in lovskih društev. Z njihovim poslovanjem vseh vrst nastali odpadki, njih prevoz in vodenja odpadnih voda do doline jih je privedlo do izdatkov, ki jih društva brez sofinanciranja države nebi zmogla.
Režim uporabe gorskih cest (ve se, kdo jih lahko koristi), nedisciplinirano parkiranje kjer koli, zlasti po gozdovih, na travnih površinah itd v tujini že leta urejuje zakonodaja, policija in ljudje z pooblastili za ukrepanje pa na licu mesta uspešno ukrepajo. Cestnih ramp v glavnem sploh ne nameščajo več. Da, tudi to bomo morali pri nas še uveljaviti.
Med slovenskimi udeleženci posvetovanja, čeprav iz različnih ustanov ter organizacij, pretežno ni bilo pomembnejšega razhajanj glede potrebe po odločnejših stališčih, pa tudi vsebini pristopov, s katerimi bi naš gorski svet zavarovali pred njegovim razvrednotenjem. Potrebno je torej pripraviti, obravnavati in sprejeti skupne možne opredelitve, ki bi zbližale različne poglede na terenu in tudi olajšale usklajevanje preostalih odprtih zadev. Potrebujemo pa tudi vzorce ali še bolje npr. kodeks obnašanja do narave.
Zaključna misel
Predsednik CIPRA International g. Wolfgang Pfeferkon je izrazil zadovoljstvo nad konstruktivnim delom tega delovnega omizja ter izrekel priznanje organizatorju. V prostoru, od koder so udeleženci tega omizja, je nekaj navdušujočih primerov varovanja Alp. Opozoril je, da si je vselej potrebno vzeti čas za strokovno opredelitev, na kakšen način bomo pristopili k realizaciji ciljev. Sistem odločanja in upravljanja z obiskom in prometom v gorskih področjih potrebuje skupne rešitve, posamezne organizacije same ne zmorejo uspešno urediti vseh vprašanj in nalog. Potrebna je ustrezna metoda dela in konsenz med vsemi akterji v nekem prostoru. Prihodnost v Alpah je stvar skupnega cilja in nalog. Ni receptov, vrednost pa imajo pozitivne izkušnje, ki jih je potrebno aplicirati in uskladiti s konkretnimi potrebami. Cilji turizma niso vselej edino odločujoči, prisotna mora biti tudi naravovarstvena ter gospodarska sprejemljivost.
Zapisal:
Danilo Škerbinek
*1
ALPRO je delovni pripomoček, s pomočjo katerega lahko pristojni upravni organi, organizacije in investitorji vsestransko ocenjujejo projekte, ki pospešujejo spreminjanje alpske pokrajine. Pripomoček so razvili v podjetju IC Infraconsult v okviru Švicarskega nacionalnega raziskovalnega programa NFP 48«Krajine in habitati v Alpah« in ga v praksi tudi preizkusili na treh konkretnih primerih.
Vir in nadaljnje informacije: http.//www.nrp48.ch/projects(em/de/fr)
|
|
