petek, 17. avgust 2007, ob 0. uri
30 let Kranjske koče na Ledinah|
| Slika 1: "Kranjska koča" na Ledinah ali Vadinah, nekdaj Vodine, je odlično prestala tri desetletja med vetrovi, gromi in plazovi..; Objekt pod severnimi ostenji Rinkami, Skuto, Dolgim Hrbtom, Štruco... še posebej v sedanjem času postaja vse zanimivejši in se vrača v čas romantike. Obdobja Kocbeka, Frischaufa.. in slavnih vodnikov in lovcev tega okoliša: Jerneja Veršnika -Jernika, Janeza Piskernika, Lovrenca Potočnika, Franca Kremžarja, Jerneja Krča..;
Že letos je bilo danih kar nekaj pobud, da ob 115 letnici vzpona z Jezerskega sedla po grebenu na Koroško Rinko ali Križ Frana Kocbeka, katerega je vodil Janez Piskernik na pobudo znamenitega raziskovalca savinjsko kamniškiših /Stainer/ Alp Johanesa Frischaufa obeleži dogodek na vrhu križa sečišču Štajerske, Koroške in Kranjske Rinke, to so križišča prvobitnih in zgodovinsko neoporečnih deželnih meja.
Za današnji čas in čas, ko bo tudi Slovenija vstopila v popolnost šengena bo to še kako pomembno in tudi za razvoj teh nekdanjih z državnimi mejami omejevanimi in zaprtimi območji. Ta za takrat atraktiven oktoberski plezalni vzpon, /danes tod poteka dosti zahtevna zavarovana pot/ se bi tudi ob obeleževanju 115. letnice SPD še kako spodobilo..
Slika 2: Na Ledinah ob jubuleju Kranjske koče so se zbrali tudi planinski znanci in prijatelji iz sosednje Koroške: gorski reševalci, planinci, smučarji..; Beljačani in reševalci iz Železne Kaple s Francem Ekarjem, Danilom Škrbinekom in Klausom Kummererjem (drugi z leve), ki je vodil OAV Villach 21 let in je tudi gorski reševalec in velik prijatelj slovenskih planincev.
Slika 3: Po skromni planinski slovestnosti ob spominu na trideset let delovanja in zgraditve "Kranjske koče " na Ledinah je bila v sklopu tega dogodka tudi spominska komemoracija za ponesrečene v prvi helio gorski nesreči v reševalni akciji s smrtnimi izidi. Nesreča se je zgodila v grebenu "Kancelj" pod Kranjsko kočo 29. junija 1975 okoli 19. ure. Z molkom so počastili spomin na umrle v tej nesreči in na vse pokojne sodelujoče pri izgradnji Ledin. Venec so položili gorski reševalci iz Kranja, planinci sekcije PD Kranja iz Preddvora in predstavniki Policije direkcije iz Kranja. Spominsko ploščo je PD Kranj v skoraj neposreno bližino nesreče odkrilo leto kasneje. Tega tragičnega dogodka se kranjčani, planinci, gorski reševalci in svojci spominjajo vsako leto.
Slika 4: Franci Ekar, ki je dejal, da je tu le kot planinec s spoštljivimi spomini in hvaležnostjo, da se je z dobro voljo in izjemno energijo ta izgradnja zgodila se je v tridesetih letih tudi potrdila in utrdila in da dobro služi programiranemu namenu, v javnem interesu za človeka, ki ljubi goro in človeka, da dobi prepotrebno zdravje in energijo za nove ustvarjalnosti, delo pa tudi vse splošno blagostanje.
Je pa ob ministrovi prisotnosti zaprosil, da prenese na vlado in parlament problematiko, ki bi jo država Slovenija morala urediti, tako kot je to urejeno v državah EU: Zagotavljanje sredstev za sanacijo in ekološko ureditev ter posodobitev planinske infrastrukture, z nameščanjem čistilnih naprav, za odpravo naftnih derivatov, okolju neprijazne kemije in izgradnjo planinskemu svetu prijazne energetske vire.
Zakon o planinskih poteh je sprejet, veljaven. Viri za finansiranje vzdrževanja.so zapisani, vendar o tem dotični še nič ne vedo; tako kot tudi ne lokalne skupnosti na katerih področjih ta pota potekajo.
Tako kot se okoljevarstveno osveščena EU prizadeva obvarovati in zaščititi še »ne zlorabljene in uporabljene ter od človeka ne izkoriščane gorske površine«, bi morali imeti tudi v Sloveniji dovolj korajže, da bi vsaj že petdeset let nastajajoči Kamniško-Savinjsko regijski park končno udejanili.
Država je do neplačanega društvenega prostovoljstva nekako ledeno hladna. Tudi moralnih podpor in priznanj je vse manj. Želimo, da bi se oblikovale stimulativne davčne in finančne rešitve za te dejavnosti, z jasnimi in sprejemljivimi predpisi.
Zgodila se je evropska Slovenija. In s tem tudi obveze mednarodnih sodelovanj na več področjih, kar pa je povezano z velikimi stroški, za to pristojna ministrstva pa v te namene ne namenjajo potrebnih sredstev.
Ekar se je bo tem tudi zahvalil MO in ministru za razumevanje ter pomoč, ko z razumevanjem zaposluje vrhunske alpiniste, s helikoptersko pomočjo za dela na planinskih poteh in kočah in seveda pri reševanju
V okviru ministrstva za obrambo nastaja t.i. center za gorsko usposabljanje, center odličnosti. (Na srečanju so se že tudi dogovorili, da se med MO in PZS sklene sporazum o strokovnem sodelovanju na področju teoretičnega in praktičnega usposabljanja - planinske šole, alpinistike, reševanja. Ta gorska šola, ki bo imela sedež v Bohinjski Beli, bo imela mednarodni obseg in namen.)
Minister Karl Erjavec, odličen pohodnik, planinec, športnik je dal izjemno priznanje planinstvu, PZS za delo, ki ga opravlja, kot praktično najstarejša vseskozi aktivna društvena organizacija. Tudi že na začetku nastajanja je bilo planinstvo prepleteno s slovenskim domoljubjem in - kdor ljubi planinski svet je domoljub. In kdor je to, je najbolj zanesljiv in dober državljan.
Ko se bom spuščal v dolino, bo moj nahrbtnik težak, saj mi ga je Ekar dodobra napolnil z zadolžitvami in posredovanji, vendar bom to zmogel in tudi postoril, kar seveda možno. Veseli me da so se Ledine zgodile in čeprav nekoliko pozno, saj je prvo namero gradnje naprej onemogočila prva svetovna vojna, nato še druga … Čestitke predsedniku in vsem, ki ste kar koli doprinesli za razvoj in izgradnjo te koče. |
|
