ponedeljek, 1. oktober 2007, ob 0. uri
Planinski večer, posvečen dr. Mihu Potočniku|
| Planinska zveza Slovenije je v petek 28. septembra 2007 počastila spomin na 100-letnico rojstva nekdanjega dolgoletnega predsednika PZS, dr. Mihe Potočnika.
Že popoldan je delegacija, ki so jo sestavljali člani predsedstva PZS s predsednikom mag. Francem Ekarjem na čelu in nekdanja predsednika PZS Tomaž Banovec in Andrej Brvar položila cvetje na grobu dr. Mihe Potočnika na ljubljanskih Žalah, potem pa je bil v prostorih Državnega sveta RS v stavbi Parlamenta spominski večer v njegov spomin.
Program je povezovala gospa Bučanova, med govorci pa je za planinsko pesem poskrbel kvintet Vedrina. Predvajan je bil tudi film Triglavske strmine iz leta 1932, v katerem je v eni izmed glavnih vlog nastopal mladi Miha Potočnik. Pozdravni govor je imel predsednik PZS Franci Ekar, ki je na koncu večera predlagal dve pobudi PZS: prvo o poimenovanju ulice ali trga v Ljubljani po dr. Mihu Potočniku in drugo o izdaji znanstvenoraziskovalne monografije o njem.
Na slovesnosti ob 100-letnici njegovega rojstva je bil slavnostni govornik predsednik Državnega sveta RS Janez Sušnik, ki je predstavil njegovo bogato življenjsko pot od otroštva v Mojstrani do aktivnega in uspešnega delovanja v organizacijah, povezanih z gorami, naravo in ljudmi. Potočnik je bil kot pisatelj in publicist vedno eksakten, tudi šegav, vendar nikoli patetičen kot Kugy in tudi ne raziskovalno natančen kot Tuma, je njegov slog pisanja z literarnega stališča orisal Matjaž Kmecl. Predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak je spomnil na njegovo delovanje v Turistični zvezi, katere podpredsednik je bil, ter na njegovo zavzemanje za sožitje planinstva in turizma v šestdesetih letih. Bivša predsednika PZS Tomaž Banovec in Andrej Brvar sta nas spomnila, kako je Potočnik v času svojega delovanja v PZS med drugim zagotovil stabilne finančne prihodke planinstvu kot množičnemu športu in poskrbel za sprejetje častnega kodeksa. Kot planinski publicist je redno objavljal tudi v Planinskem vestniku. Prvič se je pojavil leta 1925, zadnjič pa spomladi leta 1995. Kratko kronologijo Potočnikovih objav nam je predstavil namestnik odgovornega urednika Planinskega vestnika Andrej Stritar. Miro Eržen, predsednik PD Dovje - Mojstrana, je predstavil njegovo delovanje po drugi svetovni vojni v Zgornjesavski dolini, kjer je tudi pomagal v železarni na Jesenicah in poskrbel za ureditev ceste v Vrata. Kot načelnik GRS je omogočil razvoj gorskoreševalne dejavnosti, utrdil vezi s tedanjim ministrstvom za zunanje zadeve in vojsko, z reševalci iz Italije in Avstrije ter sodeloval pri ustanovitvi alpskega združenja IKAR, je povedal Danilo Škerbinek. Kot član PD Ljubljana - Matica je Potočnik skupaj z Gregorjem Klančnikom aktivno sodeloval pri gradnji doma na Kredarici, nam je o njegovem delu pri društvu povedal predsednik Tomaž Willenpart. Potočnik je bil dejaven tudi v Komisiji za upravljanje Triglavskega narodnega parka in se dolga leta zavzemal za sprejetje zakona o TNP. Iz spominske knjige doma pri Triglavskih jezerih nam je Janez Bizjak, bivši direktor TNP, prebral nekaj njegovih zapisov. Med govorci je bil tudi njegov sin Miha Potočnik ml.; svojega očeta se je spomnil kot srčnega človeka, ki je sodil v sam vrh takratnega slovenskega alpinizma in s katerim sta skupaj zaključila njegovo aktivno plezanje z vzponom na Široko peč. Govor je končal z očetovo popotnico v knjigi Posušeni rožmarin: »Ko se bom nekega jutra poslovil, ne žalujte, prijatli, ozrite se na ožarjene vrhove vzhajajočega sonca – to je življenje!«
Irena Mušič
Danilo M. Sbrizaj
|
|
