četrtek, 18. oktober 2007, ob 0. uri
Osme gorske sledi - SFINGA|
| Če imate boljšo povezavo, si lahko oddajo v času predvajanja ogledate tudi na spletnem naslovu: [URL=http://www.tvpika.net/sl/]http://www.tvpika.net/sl/[/URL]
Rdeča nit tokratne oddaje bo znamenita Sfinga v Severni Triglavski steni. V prvem delu oddaje se bomo pogovarjali o smeri Obraz Sfinge. Ante Mahkota in Peter Ščetinin nam bosta predstavila, kako je ta legendarna smer nastala; Miha Kajzelj in Gregor Kresal nam bosta nekaj več povedala o prvi prosti ponovitvi smeri; Anže Marenče pa bo z nami podoživel svojo prosto ponovitev smeri, ki jo je opravil v letošnjem poletju. Ob prispevku si bomo ogledali tudi nazorne posnetke, ki so nastali med Anžetovim plezanjem.
V drugem delu oddaje pa se bomo z znanim slovenskim BASE skakalcem Stanetom Krajncem pogovarjali še o skoku s Sfinge, ki ga je s prijatelji opravil lani. Ob tem si bomo ogledali posnetke Tadeja Goloba, ki so nastali leta 2000, ko je s Sfinge kot prvi skočil Svit Kraigher z dvema hrvaškima kolegoma.
Slovenska Sfinga je še mogočnejša kot Sfinga v Egiptu. Nahaja se v Severni Triglavski steni in gospodari nad dolino Vrat. Visoka je le nekaj nad 300 metrov, vendar je zaradi svoje previsnosti, kljub številnim poskusom, ostala mnogo let neosvojena. Prva sta jo leta 1961 uspela preplezati Aleš Kunaver in Mikec Drašler. Leta 1966 pa je v tej steni nastala ena najbolj prepoznavnih smeri pri nas, Obraz Sfinge. To linijo sta prva leta 1956 poskušala preplezati Igor Levstek in Milan Schara. Priplezala sta do luske v prvi tretjini smeri, ki sta jo zaradi nepredvidljivosti poimenovala kar Giljotina. V naslednjih letih se je zvrstilo še nekaj neuspešnih poskusov, pri katerih je bil vedno prisoten Ante Mahkota. Leta 1966 se je Anteju vztrajnost obrestovala, saj sta s Petrom Ščetininom smer uspešno preplezala. Temu vzponu so sledile številne ponovitve.
Kar slabih trideset let pa je smer Obraz Sfinge čakala na prosto ponovitev. Leta 1995 sta jo prva prosto preplezala Miha Kajzelj in Gregor Kresal. Njima so do leta 2007 sledili še Marko Lukič, Andrej Grmovšek, Klemen Mali, Tomaž Jakofčič in Anže Marenče.
Zaradi zanimive zgodovine in dejstva, da je to pri nas ena najtežje prosto preplezljivih hribovskih smeri na klasična varovala, je smer Obraz Sfinge med slovenskimi alpinisti še danes dobro poznana in tudi cenjena.
Za konec lahko samo rečemo, da je tudi med ljubitelji gora zelo pomembna komunikacija med različnimi generacijami, saj se tako mlajši lažje učimo od starejših, bolje poznamo njihova dejanja in jih zato znamo tudi bolje ceniti.
Več o oddaji si preberite na spletnem naslovu: http://www.gorske-sledi.com/
Srečno!
Tine Marenče
|
|
