Opis postojanke
Koča stoji na sedlu Dolič med Šmarjetno glavo in Kanjavcem. Prvo leseno kočo na Doliču so odprli italijanski planinci 14. septembra 1930. Po 2. svetovni vojni jo je prevzelo PD Gorje, ki jo je skupaj s SPD Trst obnovilo. Kočo so odprli 15. avgusta 1948; pozimi 1950/51 jo je porušil sneg. Novo kočo so postavili malo višje na varnejšem kraju; graditi so začeli leta 1952, odprli pa so jo 26. julija 1953. Imenovali so jo Tržaška koča; stara želja slovenskih planincev iz Trsta je bila, da bi imeli kočo v Triglavskem pogorju, ki pa je niso mogli uresničiti. Tržaška koča stoji na pomembnem križišču planinskih poti, zato je kmalu postala premajhna. V letih 1972 in 1973 so zgradili velik prizidek in ga funkcionalno povezali s staro kočo; svečana otvoritev povečane in prenovljene koče je bila 19. avgusta 1973. Leta 1993 so vključili mobitel.
Gostinski prostor ogrevajo s pečjo in preko sončnih celic s centralno kurjavo. Voda je kapnica, fotovoltaični sistem in agregat za elektriko, mobitel. Mobitel koče je dosegljiv v času odprtosti koče.
Razgled:
Od koče je obširnejši razgled proti severozahodu na gore nad dolino Zadnjice in Trento. Na vzhodni strani se tik koče dviga ostenje Šmarjetne glave, desno je sedlo Dolič; na južni strani so vrhovi grebena med Velsko in Mišeljsko dolino Mišelj vrh, Na Nizkem in Mišeljska glava, južno pa se tik nad kočo dvigajo ostenja Kanjavca; na severozahodni strani vidimo najprej razsežne strmali triglavske gmote, ki padajo v zatrep Zadnjice, prek katerih pelje nekdanja italijanska tovorna pot, ostenja Vršaca na levi in Pihavca na desni, zadaj pa Bavški Grintavec, Pelce in Jalovec; pogled na Triglav na severu zakrivajo Triglavski podi, levo pa sta Razor in Prisojnik.
| 
Triglav (2864 m), po Slovenski planinski poti, 2.30 h