sreda, 16. januar 2008, ob 0. uri
PZS odlikovala dr. Milana Naprudnika z zlatim častnim znakom|
| Dr. Milan Naprudnik je bil in še vedno je aktiven športnik, srčno spoštljiv planinec. Bil je univerzitetni profesor in ugledni geodet, tudi predsednik Atletske zveze Slovenije. Še vedno je skrben varuh narave in skrbnik Alp, gorsko planinskega sveta. Tak je še danes, vztrajen, skromen in vedno pripravljen svetovati in pomagati.
Če ne bi pogledali v njegov rojstni list, se o tem prepričali, ne bi verjeli, da je Milan resnično že dopolnil 80 let, od katerih sta zanesljivo tudi dve tretjini poti, časa in življenja bili namenjeni in posvečeni goram in planinstvu. Pomemben mejnik za slovensko planinstvo, za slovensko okoljevarstvo, naravovarstvo, tudi za Planinsko zvezo Slovenije pomeni leto 1994, v že samostojni Sloveniji, ko naša država dobi predsednikovanje Alpski konvenciji. To je bilo s strani Evrope veliko priznanje in zaupanje novi mladi državi Slovenije. In prvo predsednikovanje evropskemu odboru alpske konvencije je bilo s strani vlade Slovenije zaupano prav dr. Milanu Naprudniku. Ta širina in naravovarstvena še posebej planinsko - gorska osveščenost je hotela, da je uresničil tudi v Sloveniji v okviru PZS in z njeno podporo končno oblikovan predlog Mednarodne nevladne komisije za varstvo Alp, »CIPRA International«. Ustanovil in več let je vodil slovensko »CIPRA« nevladno organizacijo
za varstvo Alp /!999 – 2002/, katera je aktivno in ugledno delovala in sodelovala na
mednarodnih področjih. V okviru tega delovanja slovenske Cipre je Planinska založba PZS, izdala dve poročili, »Poročilo o naravovarstvenih zatečenosti in stanju v Alpah«, to je obsežni strokovno znanstveno-naravovarstveno naravnani aktualni mednarodni ediciji »O Alpah«. S strokovnostjo, zanesljivostjo, znanjem in zaupanjem v alpskih okoljih je Milan odigral pomembno vlogo pri planinsko gorskem oblikovanju, sodelovanju in združevanju osmih alpskih planinskih zvez EU v t.i. » Club alpskega loka« CAA, ki je danes statusno in pravno formalno oblikovano in registrirano kot uradno vplivna delujoča evropska planinska institucija. Milanu je bila v še pripravljalnem času oblikovanja tega planinskega evropskega združenja zaupana funkcija podpredsednika. Pri tem ne smemo pozabiti omeniti, da so v
osamoosvojitvenih procesih Slovenije kot tudi v postopkih in pripravah vstopanja še kako pozitivno vplivale evropske planinske zveze, njihovi predsedniki zvez, ki so Slovenijo vedno predstavljali, favorizirali in promovirali kot planinsko, alpinistično velesilo in jo uvrščali tudi v napredno, okoljevarstveno, še posebej planinsko gorsko, alpsko osveščeno planinsko državo. V letih 1998 do 2001 je dr. Milan Naprudnik vodil pri PZS tudi Komisijo za varstvo gorske narave. V delovanje komisije je vnašal nove sodobne in evropske napredne vsebine in prav v teh kritičnih državnih tranzicijskih obdobjih je alpsko ozaveščanje in delo na planinsko naravovarstvenih področjih še kako ustvarjalo pozitivna mnenja in prepričanja o Sloveniji, da je že sedaj po delih in dokazovanji sestavni del Evrope. Milan Naprudnik je tudi kot primer resničnega aktivista prostovoljca, saj je na društvenih področjih in v PZS delal vse to za resnično dobro planinstva in vse javnega interesa. V 90. letih je vodil založniški odbor PZS, nastala je t.i. ekspanzija, nov zagon izdaje novihsodobnih planinski kart – zemljevidov. Tu so se izkazovala in potrjevala njegova geodetska znanja. V letu 2006 je bila na pobudo Milana izdana s strani meddržavnega odbora Alpske konvencije v 100 000 izvodih sodobna zloženka »Obiskovalci gora spoštujmo alpsko konvencijo«, ki je vsebinsko, strokovno in likovno dovršena in tudi finančno preskrbljena kot »darilo« EU – CAA tudi za vse slovenski planinski gorski svet in njegove obiskovalce. Tudi pri osemdesetih letih Milan dokazuje in potrjuje še vedno njegov »kladivarski« atletski in planinski elan, svežost, inovativnost, katera mu je naravnana in usklajena s sodobnimi pogledi in s časom sedanjih aktualnosti. Tudi,
ko sem podal pobudo o osvežitvi botaničnih, del in raziskovanj baronov Žiga in Karla Zoisa v slovenskem alpskem svetu , da bi ob tem izvedli projekt »botanične »Zoisove planinske poti« v goratem, vizualnem, gorskem vedutnem loku s pogledom z »gradu« Brda, kjer so baroni botaniki delovali, se je dr. Milan Naprudnik takoj navdušil in se tudi v projekt s svojimi znanji in izkušnjami vključil. Pravi to je zadeva, ki je tudi mednarodno pomembna, bo razpoznavna in promocijsko aktualna za Slovenijo, za slovenski planinski svet pa še kako zanimiva in atraktivna. In to še posebej v trenutku sovpada v čas, ko Slovenija predseduje EU. Dr. Milan Naprudnik je kot priznani in uveljavljeni geodet magistriral v letu 1979 iz področja raziskav prostorskega in urbanističnega planiranja in v letu 1986 doktoriral. Pedagoško univerzitetno kariero je pričel kot docent leta 1976 in postal univerzitetni profesor. Bil je direktor Republiške geodetske uprave, v letu 1993 pa je po devetih letih vodenja republiškega urbanističnega inšpektorata odšel v pokoj. Vsa ta vrhunska znanja in področja del ter funkcije, ki jih je opravljal, so bila in so še za planinstvo aktualna in uporabljiva. Te vrednote je Milan z izjemno srčnostjo poklanjal slovenskemu planinskemu naravovarstvu. PZS je znala to še kako uporabiti in s tem oplemenititi svoja poslanstva. Pri tem smo pa največkrat za vse te dobre reči in dejanj pozabili reči hvala. Milan je osebnost rahločutja, vendar z brezkompromisnim karakterjem. Ima stil športnika, ko najbolj popolno velja le dosežek cilja in zmage. Tako je bil tudi v delovnih okoljih brezkompromisen, ko je kot šef republiških inšpektorjev dal v postopek lastnega nadrejenega koalicijskega ministra. In na kraju sta bila oba zadovoljna in še naprej z »mirnim spanjem in čisto vestjo« spoštovana. Dr. Milan Naprudnik, ob tem delovno ustvarjalnem jubileju planinskemu dr. Milanu želimo, da bi še naprej ekološko osveščeno kolesaril po Ljubljani in okolici, da bi se mu zgodilo še veliko planinskih vzponov, popotovanj, dobrega zdravja in kar največ sproščenega planinskega veselja, pa tudi sodelovanja še naprej s Planinsko zvezo Slovenije, naslednico Slovenskega planinskega društva iz leta 1893.
Ekar Franci
Predsednik PZS
|
|
