DRAGE PLANINKE IN PLANINCI! Vsi ne pišemo, vendar vsi, ki smo planinci tako čutimo. Gore nas oplemenitijo. Česa pa je človeška družba bolj potrebna kakor plemenitega mišljenja. V tem našem prostoru sta bila slovenstvo in planinstvo vedno nerazdružna. Vedno kadar prebiram zgodovino planinstva občutim, da je bilo prežeto s čutom narodnosti. To se je zelo odražalo tudi v vseh obdobjih delovanja Planinskega društva Kranjska Gora. Res je, da so vzponi in padci lomili tudi pot našega društva skozi vso njegovo zgodovino. Srčnost in kultura sobivanja pa so ostajali vedno prisotni. Kot na poti tja, proti vrhovom...Skupaj smo se odpravili, skupaj hodimo, skupaj pridemo na vrh. Ovire na poti, opojnost na osvojenem vrhu, pogum, da se obrnemo in gremo nazaj, ko ne gre več naprej- skupaj. To je smisel in pomen našega delovanja v društvu in na planinskih poteh. Včasih si zaželim, da bi poznala te srčne, robustne in načelne može, ki so krojili začetke našega slovenskega planinstva. Kolikokrat so se  morali izpostaviti tako in drugače, da so ubranili naše poti slovenske. Občudujem jih. Pa tudi nasmejem se jim, ko preberem kakšno njihovo hudomušno dogodivščino. Ob tem razmišljanju se včasih vprašam kam pa nas peljejo naše poti v tem času? Mar v tekmovalnost kdo bo osvojil več vrhov, težjih plezalnih smeri? Epiktet, osvobojen suženj in grški filozof pravi:«Vse, kar počenjaš, dobro premisli, šele potem se loti dela. Če se lotiš naloge, ki ji nisi kos, ne boš dokončal niti te, niti tiste, ki bi jo zmogel.« Ali:«Ne spuščaj se v boj, v katerem zmaga ni odvisna od tebe.« Ta stoična filozofija velja za vse večne čase. Še zelo pomembna pa je za alpiniste in planince.

In če bomo tudi v takem duhu vzgajali naše mlade planince in bodoče alpiniste potem GRS mogoče le ne bi imela toliko reševalnih akcij.

V preteklih letih je Planinsko društvo dobro gospodarilo in trudili se bomo tako še naprej. Vizija našega delovanja v prihodnje pa je delo na mladih. Približati jim poti, ki sicer zahtevajo trud, vlaganje naporov a doživeti neizmerno srečo po prehojeni poti. Le tako spoznavamo sebe, svoje moči in seveda tisto najbolj bistveno kar druži planince, TOVARIŠTVO! Franja Krevzel, predsednica PD Kranjska Gora

STOLETJE  KRANJSKOGORSKEGA  SLOVENSKEGA  PLANINSKEGA  DRUŠTVA

Pred  100 leti, 12. januarja leta 1908 je na Hrušici Slovensko planinsko društvo - njegov  »osrednji odbor«  - sklicalo občni zbor  »Kranjskogorske podružnice Slovenskega planinskega društva«. Po uspešno izvedenem občnem zboru nove Kranjskogorske podružnice Slovenskega planinskega društva, na kateri je bil soglasno izvoljen za načelnika dr. Josip Tičar, ki je bil tudi t.i. odposlanec osrednjega  odbora  SPD. Na tem pomembnem občnem zboru je bil prisoten tudi častni član Slovenskega planinskega društva Jakob Aljaž. Torej trditve, da Jakob Aljaž ni bil najbolj naklonjen ustanavljanju novih podružnic SPD  zanesljivo ne drži in ne zdrži.  Ker so bili prisotni vse bolj določeni pomisleki, kje naj bo dokončni  sedež  Kranjskogorske podružnice SPD,  je bilo potrebno zaredi teh dilem sklicati še v istem letu, to je 5. julija izredni podružnični občni zbor. Poleg  podružničnega  predsednika dr. Josipa Tičarja sta bila prisotna iz SPD  vplivna predstavnika  SPD  dr. Fran Tominšek,  predsednik  SPD  in Janko Mlakar  znameniti  pisec planinskih doživetij in aktiven popotnik v  gorska področja Alpskega loka. Ta izredni občni zbor je dokončno sprejel odločitev, da je sedež »Kranjskogorske podružnice Slovenskega planinskega društva« dokončno prenesen v Kranjsko Goro. Geografsko področje delovanja kranjskogorske podružnice je bilo in je na najbolj atraktivnem in aktivnem planinskem področju Julijskih Alp. To drži še danes, ko se tudi turistična dejavnost in industrija še najbolj opira na planinske gorske vrednote, vedute in planinske infrastrukture: planinske postojanke, poti, vodnike..; Tako napredni »ustanovniki« in pobudniki za ustanovitev  Kranjskogorske podružnice : dr. Fran Tominšek; dr. Josip Tičar; Janko Mlakar; Jakob Aljaž...so bili tudi osnovni  pobudniki in utemeljitelji, da se  za »Slovensko planinsko društvo« v okviru  Kranjskogorske podružnice SPD ustanovi  planinsko gorsko reševalno službo, kar se  z naraščajočim obiskovanjem gora   vse bolj to tudi terja.  In 16. Julija leta 1912 je načelnik Kranjskogorske podružnice in odbornik SPD skupaj z dr. Jernejem Demšarjem,  še posebej pooblaščenim zastopnikom SPD sklical podružnično sejo, na kateri so ustanovili prvo  gorsko, rešilno postajo SPD. To je bil temelj  prvobitnega organiziranega  gorskega reševanja slovenskega planinstva  v  najbolj  popolno društveno  razpoznavni  civilni obliki.  V taki prisrčnosti in iskrenemu  tovarištvu se je organizirano  planinsko gorsko reševanje izvajalo, prostovoljno,  zvesto, predano in nepogojavalno  vse skozi čas obstoja SPD in enako naprej  v nasledstvu PZS do leta 2007, ko se je zgodil t.i. enostranski  prevrat izstopa izvajalnega dela gorskega  reševanja  v samostojno,  ne planinsko reševalno  zvezo tudi  za reševanje v gorah v okviru  in podpori državne »civilne« zaščite. Planinska zveza Slovenije je na osnovi  100 % odločitve,  to je nasprotovanju takega odcepljanja, izstopanja, GRS iz PZS  na redni skupščini PZS sklenila, da še naprej ohranja  prostovoljno planinsko gorsko reševalno področje, kot tudi  članstvo v mednarodnem  članstvu IKAR-ja. PZS skrbi in ohranja še naprej enako tiste vrednote planinstva take, kot so  bile sporočene in zapisane, kot  so odločene  v letu 1912 v Kranjski Gori. In enako se je zgodilo v letu  1948, ko se je nasledstvo z vsebino dela in premoženjem  iz SPD preneslo na Planinko zvezo Slovenije. PZS si s članstvom  PD s pravico in dolžnostjo  ohranja in varuje ustanoviteljstvo planinske gorske reševalne dejavnosti, enako  nasledstvo in lastnino, ki je last in pravica članstva Planinske zveze Slovenije. Ob tem svečanem  praznovanju Kranjskogorskega slovenskega planinstva  ob stoletju moramo tudi priznati, da je planinski dolg članstva PZS, da ob stoletju planinske gorske reševalne dejavnosti  SPD  in  PZS postavijo, postavimo v spomin na ta plemeniti planinski dogodek  planinsko društveno razpoznavno obeležje v spomin na ustanovitev  gorsko reševalne dejavnosti  »Slovenskega planinskega društva« in PZS.

V  času praznovanja Kranjskogorskega planinstva je obveza in dolžnost, da se kranjskogorskim planincem zahvalimo za planinsko delo  in poslanstvo , ki ga je izvajalo v interesu članstva  Planinske zveze Slovenije, obiskovalcev gora, za skrb in izvajanje dela z mladimi planinci,  gospodarjenju s planinskimi postojankami,  skrbi za planinska pota. In tako v imenu vsega  slovenskega planinstva združevalnega v PZS pozdravljamo, čestitamo in nazdravljamo, da bi bilo tako trdno in prijazno še naprej.

mag. Franci Ekar, predsednik PZS