| 27 . marca letos smo se spomnili stote obletnice rojstva Karla Kuharja - planinca, alpinista, gorskega reševalca, botanika iz Beljaka, človeka, ki je vse življenje namenil goram, planinstvu in gorskemu reševanju. Gore in planinstvo v vsej mogočnosti so povsem zaznamovali njegovo srčnost in duhovnost. Njegova majhna trgovina v Beljaku je bila najboljša posredovalnica in informacijska točka o planinstvu in dogajanju v gorah. Tam je vsak planinec vedno našel prijazno besedo ter dobil izčrpne podatke in navodila o gorah in vsem, kar je treba vedeti o dejavnostih v njih. Skozi stoletje je postal prava legenda, njegova trgovinica pa skoraj popoln evropski planinski center za planinsko informiranje, še posebej za slovenske planince, saj smo se vedno tudi k njemu zatekali po pomoč, posredovanje, nasvete in izpolnjevanje vseh mogočih prošenj. To je bilo aktualno zlasti v tistih časih, ko so meje omejevale uvoz alpinistične gorskoreševalne opreme in so bile tudi omejevalni element za mednarodne alpinistične in planinske dejavnosti in odprave. Posebno pozornost je Karel Kuhar namenjal planinstvu in ljudem z območja treh dežel: Furlanije, Slovenije in Koroške. Ne smemo pozabiti, da je bil prav on leta 1965 pobudnik za začetek srečevanja planincev iz Slovenije, Koroške in Furlanije. Nastala so prijazna strokovno-aktualna delovna planinska srečanja, ki so odpirala meje tudi z reševanjem administrativnih ovir. Zato nas še posebej obvezuje spomin nanj, na njegovo iskreno planinsko srčnost in odprtost ter pomoč, ki nam jo je namenjal. Prav te odlike ter njegovo človeško skromnost in ponižnost je treba gojiti, biti nam morajo vzor in obveza za ohranjanje res spoštljivega spomina na cenjenega in spoštovanega Karla Kuharja. Bil je tudi »večni« inovator, saj si je nenehno prizadeval za izboljšave planinske in gorskoreševalne opreme. Znane so njegove t. i. »toplotne vreče« za ogrevanje podhlajenih ponesrečencev. Enako pomembna je njegova pobuda o napravi za saniranje oz. izboljšanje stanja poškodovane hrbtenice. Stalno pa je skrbel za pomoč ponesrečenim v gorah ne glede na njihov socialni in gmotni položaj. Bil je vzor delavnosti, skromnosti, človečnosti, pokončnosti in zanesljivosti. Tako so ob stoti obletnici rojstva Karla Kuharja zapisali beljaški planinci, alpinisti in gorski reševalci. Slovenci pa se ga spominjamo, ko nas je s prijatelji vabil v Visoke Ture, kjer smo presmučali dobršen del koroško-tirolski turnih spustov. Seznanjal nas je z varovanjem gorskega sveta, še posebej flore. Alpski arboretum na Dobraču je njegova zasluga. Tudi pot prijateljstva treh dežel so vzpostavili na njegovo pobudo. Prijateljeval in sodeloval je s številnimi ne le gorenjskimi alpinisti in reševalci. V trdni navezi je bil tudi z dr. Mihom Potočnikom, dr. Ivom Valičem in veliko drugimi. Tudi sam sem imel srečo da sem sodoloval in se planinsko družil z njim. V obdobju odprtosti, kakršno je zdaj v Evropi, bi lahko rekli, da je bil odličen primer pravega pokončnega planinskega Evropejca, ki se je dokazoval in potrjeval z dobrimi deli.
Franci Ekar
predsednik Planinske zveze Slovenije
|
