| Planinska zveza Slovenije je v počastitev 230 letnice prvega vzpona na Triglav v ponedeljek organizirala v sodelovanju s PD Gorje vzpon na vrh Triglava in kulturni večer v Domu Planika. Dogodka so se udeležili nekateri člani vodstva Planinske zveze Slovenije, UO PZS in predsedniki MDO in vabljeni predstavniki iz tujine Marco Onida - generalni sekretar Alpske konvencije, Vladimir Novak in DubrovkoButale - predsednik in član IO PS Hrvatske, Karl Pallesmann in Walter Lackner - predsednik in član Beljaške podružnice (sekcije) OeAV. Pozdrave in opravičila zaradi udeležbe pa so poslali predsednik CAA Joseph Klenner in predsedniki CAS, OeAV, AVS in DAV. Vsi, ki so se zbrali na Planiki, so v ponedeljek, 25. avgusta 2008 odpravili vzpon na vrh Triglava, kjer so na Aljažev stolp položili cvetje in privezali zastavice PZS. Vse je v priložnostnem nagovoru pozdravil predsednik PZS mag. Franci Ekar, ki je poudaril pomembnost podviga štirih srčnih mož izpred 230 let. Za posebno vzdušje pa so poskrbeli pevci (del) Obrtniškega pevskega zbora Notranjske, ki so zapeli nekaj pesmi z uvodno »Oj Triglav moj dom«, pihalna godba iz Gorij pa je zaigrala slovensko himno in nekaj »udarnih« Avsenikovih skladb. Vsi prisotni so se potem po zasneženi poti varno spustili v Planiko, kjer so dan in večer zaključili z kulturnim programom in priložnostnimi govori, v katerih sta zlasti Karl Pallasmann in Vladimir Novak poudarila pomen Triglava za planince Koroške in Hrvaške in njegovo povezovalno vlogo.
Danilo Sbrizaj, generalni sekretar PZS
Nagovor predsednika PZS ob 230. obletnici prvega vzpona na Triglav
Slovensko planinstvo ali konkretneje PZS s PD in ostalimi prijatelji gora v novem tritisočletju se vsako leto v ta spomin povzpnemo na »Vrh«, ne samo ob »okroglih« obletnicah in s srčnostjo počastimo spomin na prvi obisk človeka pri »Očaku« Triglava. To je »starem« kralju Julijskih Alp, ki nikdar ne ostari, kateri nas vedno bodri in budi. »Vrh« slovenstva postaja vse bolj trden pa tudi sodoben arheotip in vse popolnejši simbol naroda, ki prodira v vsako slovensko ognjišče, dom, družbo, med delavce, politike... Mitologlija o Triglavu se nadaljuje z nezadržnostjo tudi v tretjem tisočletju. Krona Triglava ima mesto povsod: državnem grbu slovenske samostojnosti, na nekdanjem republiškem grbu iz jugoslovanske skupnosti, tudi slovenski narodno osvobodilni boj si je izbral pokrivala »triglavke » in tudi v znaku OF je bil upodobljen Triglav. Triglavske strmine in vertikale so obiskovali, jih obiskujejo, se jih spominjajo preprosti slovenski ljudje, delavci, kmetje in vedno zvesti goram srčni planinci - državniki, politiki, kardinali, škofje in župniki, športniki, olimpijski zmagovalci,... Triglav, kot križišče slovanskih, germanskih in slovenskih vetrov, postaja križišče mednarodnih prijateljev in, druženj. In tako Triglav v sproščeni sodobno liberalizirani Evropi postaja simbol razpoznavnosti, trdnosti, tovarištva in prijateljevanja. In tako Triglav krepi in pooseblja korenine Slovenstva. Prav bi bilo, da tako kot je dr. Julius Kugy zapisal, bi Slovenci utemeljeno potrebovali popolno zgodovino o Triglavu od prvih slovanskih triglavskih božanstev, do zgodovinskih dogodkov ki Triglava niso nikdar obšli. Z najpopolnejšim znanstveno raziskovalnim delom bi v današnjem času to uspeli v vsej popolnosti uresničiti in s tem bi naredili prepotrebno zadoščenje Očaku Triglava in poplačali dolg do slovenskega simbola. Letos, ko ta spomin na prvi vzpon na »Vrh« slovenstva praznujemo in častimo ob 230 letnici, lahko na ves glas povemo, da je to prvo leto, ko po državah evropske skupnosti pa tudi gorstvih Evrope, potujemo neovirano, sproščeno, brez potnih listov, povsem domače, tako, da je občutek povsem enak, kot da bi bili doma v domači toplini. Zanesljivo je to izjemno velika vrednota, katero je človek vedno želel. Na današnji dan smo tudi, povabili prijatelje sosednjih planinskih društev Avstrije, Italije, s katerimi aktivno in tradicionalno sodelujemo na delovno planinskih srečanjih v t.i. območju »Treh dežel« Furlanije Julijske krajine, Avstrijske Koroške in Slovenije. Povabili smo tudi prijatelje članice iz združenja CAA, iz planinskih zvez iz osmih Alpskih držav EU. Todi na institucijo Alpske konvencije in CIPRO nismo pozabili. Prav tako so nam dragi alpski župani iz katastrskih občin, katero stičišče je na vrhu Triglava; Dovje, Studor, Zg Gorje, Trenta. Tako, da smo ob tem trenutku prijatelji med prijatelji in s prijatelji in tudi tisti so med nami, ki so nam poslali prisrčne planinske pozdrave, žal pa so jih obveze zadržale, da se povabilu niso mogli odzvati. Tako zbrani na predvečer, ko se je na jutrišnji dan pred 230 leti zgodil vzpon, ko so 24. avgusta 1778 prišli slavni in pogumni Bohinjci, do Velega polja in na današnji dan raziskovali vse okrog vrha, pod Triglavom in poiskali prehode, poti, kako priti do cilja na najbolj varen način in mogoče na vrh. Na ta dan, 25. avgusta leta 1778, so se odločili za smer prvenstvenega vzpona po »zelenih plazeh« in v svitu naslednjega dne, 26. avgusta odšli v brezvetrju, jasnini, kjer se je prikazala dolina, Ljubljanska kotlina, podgorje in po petin urah so uspeli in prišli na vrh. Veselje prvopristopnikov in zadovoljstvo Žiga Zoisa se je v vsej popolnosti uresničilo. In zgodila in odkrila se je tajna slovenskega najvišjega vrha. In nastal, ustvaril se je simbol slovenstva mogočno križišče za prijateljevanje planinskih narodov.
Na današnji dan pa imamo pravico povedati in sporočiti planinske želje, da bi se končno uresničila ureditev in pravno formalni prenos lastnine vrh Triglava na PZS, to je na naslednico SPD, kateri je Jakob Aljaž, častni član SPD, oboje poklonil. Želeli bi, da se t.i. zakonodaja o »Triglavskem narodnem parku« vendarle dokončno napiše le tako, da bo v dobro triglavskega pogorja in »Očaka« samega. In da bo tudi spoštljivi obiskovalec, planinec, gornik, alpinist imel svobodo gibanja in neoviranega plezanja, smučanja in prejemanje ostalih vrednot, ki nam jih gore namenjajo. Tudi za vrhunske alpinistične stvaritve in dosežke želimo, da se jih obravnava vsaj tako kot arenske in ostale športe. Kajti povsem jasno je, da so tisti »športi«, pri katerih se tekmuje v naravi z naravo najbolj plemeniti. In presegajo v vsej veličini vrednote športa, človeka in olimpijske medalje, ki so le trenutek osebne sreče. Upamo pa, da se bo tudi zakon o planinskih poteh dovršil, tako da bo, stimulativen za skrbnike, kot da bo zagotavljal varnost za pohodnike, planince, pa tudi športnike. Ob tem prazniku, ohranjanju spomina na mogočne bohinjske može, na Žiga Zoisa in vse ostale, ki se Očaka Triglava spominjajo s hvaležnostjo se zahvaljujemo, da skupaj skrbimo za spoštljivost in krepitev triglavskega spomina z željami, da bi še naprej tako goram in Triglavu bili.
Ekar Franc 25. / 26. avgusta 2008 na Triglavu. |
