PD Dovje - Mojstrana je s slavnostjo sejo počastili 80 let slovenskega planinstva v Mojstrani. Ob tej priložnosti so izdali izjemno kakovosten in vsebinsko bogat zbornik dejavnosti skozi čas 80.-ih let. Na slovesnosti so podelili društvenena priznanja, zahvale in častne znake PD Dovje Mojstrana. PZS pa je odlikovala člane PD Dovje Mojstrana z bronastimi, srebrnimi in zlatimi častnimi znaki PZS. Zlato odličje PZS je prejel tudi prizadevni in zaslužni predsednik PD Dovje - Mojstarana Miro Eržen. PZS pa se je tudi oddolžila kranjskogorskima županoma s srebrnima častnima znakoma g. Kotniku , ki je za časa njeovega županovanja bila na novo zgrajena t.i. "Šlajmarjeva koča" v Vratih" in pridobljreno zemljišče za "Slovenski planinski muzej" ter tedanjemu županu Juretu Žerjavu, ki mu je tudi s pomočjo PZS, matičnega PD in občine uspelo elektrificirati kočo v Vratih, zgraditi čistilne naprave ter uresničitev zgodovinskega dogodka to je začetek izgradnje "Slovenskega planinskega muzeja".
nagovor predsednika PZS:
8o let organiziranega planinstva na Dovjem in Mojstrani. Ob tem veličastnem in pomembnem jubileju za slovenko planinstvo se nehote postavljavlja vprašanje zakaj se je zgodila na Dovjem in Mojstrani podružnica Slovenskega planinskega društva »šele« pred osemdesetimi leti, torej po Aljaževi smrti. Kajti ob tem se ugotavlja, da je bilo prav na tem področju pod Triglavom, ki je bil in je nekako, kot gorski»most« med Julijci in Karavankami, je bilo »slovensko planinsko društvo« že od vsega začetka najbolj skoncentrirano in aktivno delujoče; In prav na »Slovensko planinsko društvo« je bil legendarni ,planinsko zaslužni triglavski župnik Jakob Aljaž še kako vplivno navezan pa tudi spoštovan, saj mu je »Slovensko planinsko društvo« , kot tretjemu tovrstnemu odlikovancu dodelilo najvišje planinsko, slovensko priznanje » častno članstvo SPD«. Iz planinskih idealov zanosa in ponosa in slovenske narodne zavednosti se je pred osemdesetimi leti tudi v tem gornje savsko gorenjskem »raju« pod Triglavom zanesljivo in trdno ustanovila sto članska »Triglavska podružnica » Slovenskega planinskega društva. Že samo imenovanje podružnice po »očaku« Triglavu je nato opozorilo, da so in bodo dosledni in dobri gospodarji in varuhi slovenskih gora pa tudi skrbniki dediščine nesmrtnega planinca Jakoba Aljaža.In to se je z delovno ustvarjalnostjo, trdno planinsko voljo uresničevalo in dokazovalo skozi desetletja, do jubilejnega leta 2008 Planinskega društva Dovje Mojstrana, ko se slovensko planinstvo s ponosom sooča z rezultati dela pomebnega za vse slovensko planinstvo. Planinsko društvo Dovje Mojstrana je skozi čas izstopallo in izstopa z znamenitimi alpinisti plezalci: »Mojstranške veverice«; svetovno prvakinjo v športnem plezanju Martino Čufar.V Vratih so posodobli Aljažev dom in izgradili nov učni center za planinska alpinistična usposabljanja in planinske šole. Gorsko reševanje temelji na mogočnih temeljih in dokazovanjih , saj je bilo prav na tem, teh področjih največ najtežjih reševanj.Tudi skrb za mlade planince je bilo aktivno prisotno skozi vsa obdobja delovanja društva. Tudi sodelovanja z zamejskimi planinci, organiziranje kulturno likovno planinskih dogodkov so velike vrednote za planinstvo. Lahko zanesljivo in trdno ugotavljamo , da so planinska nasledstva dobro usposobljena in planinsko oblikovana za tradicionalno, kot inovativno planinsko prihodnost. Planinsko društvo Mojstrana Dovje po lastni vesti tudi že vse skozi čas skrbi za urejanje grobov ponesrečenih alpinistov iz bljižnjih pa tudi oddaljenih krajev, pokopanih na Dovškem pokopališču.To skrbno dostojanstveno delo in pozornost opravljajo mojstranški planinci v »imenu« vseh slovenskih planincev; In ob tej priliki je priložnost, da se jim prisrčno zahvalimo. Leto 1984 . je nehote postalo v Mojstrani z ustanovitvijo »Triglavske muzejske zbirke« temeljno leto za izgradnjo »Slovenskega planinskega muzeja«; V veliko veselje in radost planink in planincev je bilo lansko leto, ko se je postavil temeljni kamen za izgradnjo novega lastnega vse slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Tudi ustanovitev fundacije za pomoč pri izgradnji in delovanju planinskega muzeja »Avgusta Delavca« je vsaj simbolna oddolžitev žal že pokojnemu Avgustu Delavcu, ki je največ naredil in postoril, da bi se delo in dosežki, kot planinske vrednote pričele sistemsko in zanesljivo ohranjevati in varovati.To je tudi dolg slovenskemu planinstvu, kajti v svetovnih primerljivosti smo slovenski planinci vse dosegli, celo presegli, žal pa smo tako hiteli, da za izgradnjo planinskega muzeja ni bilo nikdarne časa ne prave volje.In tako v prvem desetletju tretjega tisočletja ta dolg prav PD Dovje Mojstrana z izjemno podporo Občine Kranjske gora popravlja sveda z veliko voljo in podporo vsega članstva Planinske zveze Slovenije, kot same Planinske zveze Slovenije. Ob tem trenutku se moramo ne samo društvu, Občini ,mpak še posebej Miru Erženu predsedniku PD in projetnemu vodji za izgradnjo Slovensko planinskega muzeja zahvaliti za tak elan, voljo, da se končno uresniči želja Avgusta Delavca in seveda tudi uredi dolg do slovenskega planintva. Ob tem jubileju,osemdeset let Planinskega društva Dovje Mojstrana, se v imenu članstva Planinske zveze Slovenije zahvaljujem dovško mojstranškim planincem za odlično delo in vse ostalo, kar je bilo storjenega za ohranitev in razvoj slovenskega planinstva; Ob tudi želim, da bo prijaznost do planinstva, planincev še naprej tako prisrčna iskrena pripadna, kot se je to do sedaj potrjevalo. Iskrene planinske čestitke in mnogo planinskih uspehov. Predsednik PZS mag. Franci Ekar |
