V soboto, 6.9.08 je na Peci potekalo 28. srečanje planincev Koroške. Moto srečanja je bilo "Srečanje koroških planincev v luči šengena". V sklopu tega tradicionalnega planinskega srečanja so na vrhu Pece odkrili panoramsko smerno ploščo, katere pobudnik in realizator je bil Mirko Mlakar. Obeležili so tudi jubilej planinske koče pod Peco, saj se je letos izteklo 80 let odkar je bila postavljena in 50 let, ko so jo po požigu v drugi svetovni vojni ponovno postavili. Podelili so priznanja MDO in priznanja častne znake Planinske zveze Slovenije. Francu Oderlapu vrhunskemu alpinistu in delavnemu članu na področju planinstva, gorskega reševanja pa je predsednik PZS Ekar Franci podelil "izjemno" za izjemne dosežke in delo "Svečano listino". To je bila tudi posebna želja in pobuda MDO Koroške. Za "slavnostni" nagovor je bil zaprošen predsednik PZS. Župmika iz Mežice in Pliberka pa sta blagoslovila novo smerno ploščo na vrhu Pece in maševala pod Peco v kapeli sv. Metoda in Cirila. Sodelovanje in srečevanja s sosedi onstran meje so se pričela aktivno izvajati in uresničevati že začete pobude, da se npr. nekdanje mejne poti spremenijo v planinske, da nekdanja okolja v mejnih področjih, ki so bila za za javno aktivnost omejevana in da se uredijo nove planinsko turistične destinacije.
Kadar koli pridemo do vrha, gore se nam odpro nova obzorja, nova upanja, hotenja in želje, kako priti do novih cilljev. Gore postajajo za človeka v novem času, novem svetu, vedno večja nuja in potreba, kajti prav v gorah, kjer je še ohranjeno naravno okolje v prvobitni podobi in vrednotah, dobi človek novih moči, novih pozitivnih upanj do življenja in poti, napotkov do cilja, pravega veselja do življenja. V današnjem času je človek, še posebej planinec, poklican da izvaja kar najpopolnejše varovanje in ohranjanje gorskega sveta. To je prostor, kjer gore, planinski svet ozdravlja človeka in kjer so naj bolj močni in aktivni viri za življenje in preživetje človeštva. Ko so se je v »adventu« leta 2007 tudi v slovenskih Alpah odprle meje, da so Alpe postale gore svobodnega gibanja in vzpenjanja na vrhove v območjih državnih in deželnih meja, so se tudi vzpodbudile potrebe in zahteve, da s skupnim čezmejnim sodelovanjem uspešno, kakovstno in kulturno izvajamo gorsko naravovarstvene aktivnosti. Zato je primer in pobuda koroških planincev - njihovega meddruštvenega odbora še kako aktualna in pomembna da priredijo in organizirajo planinski praznik na znamenitem mejnem karavanškem vrhu Pece. Gore so tako postale gore brez meja, področje in področja, kjer se ceni in spoštuje različnost.To so različnosti po letih, razmišljanjih, izobrazbi, politiki, veri.. naravnani v »cilj«, delati in si prizadevati za dobro gora in spoštovano partnerstvo s planinsko gorskim svetom. Slovenski gorski svet je stičišče kontinentalnega in sredozemskega klimatskega območja. Prepleta se troje mogočnih kultur: slovenske, germanske in romanske. Planinska zveza Slovenije, ki združuje 56.000 registriranih članov, vključenih v skoraj 280 planinskih društvih z 8240 km planinskih poti in 171 planinskimi postojankami je v svetovni primerljivosti po številčnosti članstva na šestem mestu. Po številu planinskega članstva na število prebivalstva pa smo močno na prvem mestu v svetu. Planinsko zvezo Slovenije so že v devetdesetih letih povabili, še posebej avstrijski planinci v pripravo na ustanavljanje združenja alpskega loka /Club Arc Alpin/ CAA. V tem združenju je Slovenija že vse skozi aktivno prisotna in tudi s podpredsedniškim mestom. Tudi planinske aktivnosti, t.i. sodelovanje in srečanja treh dežel: Slovenije, Italije in Avstrije so postala trdna tradicija. Planinska zveza se tudi druži in sodeluje tako kot tudi avstrijske planinske institucije z delom in poslanstvom »Alpske konvencije«, v katero so vključena vse države v Alpah. Operativni sedež pa je v Inssbrucku in prav v tem času so aktivna delovna sodelovanja, kako vplivati na države podpisnice Alpske konvencije, da bi spoštovali in uresničevali podpisane protokole, iz katerih izhajajo obveze varovanja alpskega sveta, kateremu smo priča po prevelikem pa tudi brezobzirem izkoriščanju le tega, kot usklajevanje gospodarskih interesov z ekološkimi zahtevami, narediti projekte in realizacije le teh, kako preprečevati škode in oškodovanja onesnaževanja narave in prostora in ozračja na sploh. V osnovi je tu skrb za pravične in prijazne medsebojne povezanosti in soodovisnosti gospodarstva, kulture in narave. S 1. januarjem Slovenija od Francije že drugič prevzema za dve leti predsedovanje aktualni pomembni instituciji za gorski svet, »Alpski konvenciji«. Sodelovanje z Avstrijo poteka že kar precej časa, ko je Planinska zveza Slovenije v navezi z Avstrijo izvajala PHARE programe pri nameščanju čistilnih naprav, še posebej pri planinskih postojankah v karavanškem gorskem svetu. Od skoraj 45 čistilnih naprav je iz tega čez mejnega programa in sredstev Evropske skupnosti bilo nameščenih 12 čistilnih naprav v gorskem svetu. In tako, kot danes štejejo le rezultati in dosežki, tako je tudi pri naravovarstvenih projektih. Samo sodelovanje tudi pri »olimpijskem sporočilu« ne šteje več tako kot nekoč. Potrebno je zmagati in izpolniti predpisane norme. Planinski praznik na slovenski Koroški ima danes veliko poslanstvo in sporočilo, ko s prijaznostjo in realnostjo sporoča, vabi k sodelovanju, da je čas in potreba po resničnem in prijaznem, tudi čez mejnem sodelovanju in dopolnjevanju. Prišel je čas, da tako kot vetrovi, divjad, gams v Karavankah, ne pozna meja, ki jih je človek umetno ustvaril, ampak vse bolj postaja dolžnost človeka, da se s skupnimi dogovori ustvarjajo kar najboljši pogoji za varstvo in ohranjanja gora in z enako skrbnostjo skrbi tudi za prijazne življenjske pogoje v planinsko gorskem svetu. In s tem bomo dosegli pravo planinsko iskreno veselje na vrhovih gora, katerega si bomo s srečo in prijaznstjo delili, pa tudi, da bomo v nesreči poskrbeli za pomoč in prijateljstvo.
Predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar
V septembru 2008
V sklopu 28. srečanja koroških planincev v luči "šengena" je MDO Koroške in PD Mežica izdalo izjemno kakovosten "zbornik" - kronologijo o delu in dosežkih koroškega planinstva. Zapisane misli so aktualne za sedanji čas in vizije za v prihodnje ter nujnost planinske prihodnosti. Zapisi župana Globasnice Paula Robniga, predsednika PZS Francija Ekarja, predsednika MDO Koroške Draga Horjaka, Mirka Tovšaka, Viljema Blatnika in zgodoviski pregled Mirka Mlakarja. Zbornik je še posebej aktualen, ker je preveden tudi v nemščino, česar so se še posebno razveselili avstrijski udeleženci tega srečanja.
|
