"Svetovni dan hoje" je izjemnega pomena za človeka vseh starosti in generacij. Prav prilagojena hoja človeku, je stalnica ohranja vitalnosti, sprostitve, srčnosti duha in skrb za zdravje. Hoja skupaj z naravo človeka ozdravlja v največji možni popolnosti. Planinci, ki imamo nekoliko daljše in strmejše pohode namenjamo veliko pozornost "prvemu koraku". Od njega je odvisno ali bomo prišli varno po poti do cilja in povratka.
Ob svetovnem dnevu "hoje" je veliko priložnosti, če nam to dopušča to oktobrsko vreme, da se napotimo po tematskih, planinskih, kulturnih poteh, pobude za šolske pohode in aktivnost starejših, da so pohodi prilagodljivi zmožnostim človeka in zelo pomembni za telo in dušo pred zimskim obdobjem. Pri hoji se planinci na poti soočimo z vsemi vrednotami, ki nam jih omogoča hoja, narava pa tudi hrib ali gora. Zatorej vedno bolj govorimo o planinstvu, da je planinstvo še vedno v razpoznavnosti, kot "umetnost, kultura in zdravje". Človek najde pri hoji sprostitev, ko se utrjuje in doživlja veselje, predvsem veselje do življenja. In človek ki se bori za življenje, za ozdravitev, najde zadnje bilke upanja prav na gori. In velikokrat se zgodi, da človek postane zmagovalec samega sebe. Ne pozabimo pomembnosti hoje prav za bolne in invalide. Sodobnega delovnega, zaposlenega in ustvarjalnega človeka pa je hoja vsakodnevna nuja, s katero uspešno premaguje dnevni stres in tveganja.

Planinci pa seveda namenjamo nekaj več strokovne pozornosti 11. decembru, ko aktualno, strokovno in delovno obeležujemo "Svetovni dan gora". 22. aprila pa je "Svetovni dan zemlje" za planinsko varovanje zemlje in osveščenost izjemnega pomena. Iz dneva v dan smo priča agresivnim in neodgovornim posegom v najobčutljivejšo naravo, onesnaževanje, kajti hudo bo takrat, ko bo pričela  "Zemlja"  sanirala sama sebe. Tu bo človek ostal brez moči. Zato ob vsakem dogodku opozarjamo, kot "skrbni varuhi gorske narave",  na kar največjo spoštljivost do narave. Predvsem skoraj trije milijoni obiskovalcev v slovenih gorah v enem letu na 8240 km dolgih planinskih poti, kar je zanesljivo največji "poligon" za zdravo in prijazno hojo (dolžina poti je izmerjena in zapisana v  registru planinskih poti PZS). 5. decembru, ko je "Svetovni dan prostovoljstva" pa planinci namenjamo izjemno veliko pozornosti saj je prav planinstvo dejavnost in poslanstvo, kjer smo najbolj razpoznavni. Planinci, planinski delavci, kot primer najbolj trajno osveščenih ljudi, društveno planinsko prostovoljstvo, predanost, skrbnost in skromnost. Planinska humanost pomagati človeku na vsakem koraku, nesreči ali težavah.

Zato se vedno prizadevamo, da bi družba in država prav prostovoljnemu brezplačnemu delu namenila kar največ pozornosti in znala ceniti in ocenjevati vrednote prostovoljstva in jih vsaj moralno nagrajevati.

mag. Franci Ekar, predsednik PZS


Planinci smo tudi vedno solidarni z humanitarnimi aktivnostmi in skromnostjo v planinsko gorskem svetu. Pomagamo, da se tudi "oslabeli" ki iščejo pot zravja in upanja na gori varno povzpnejo na cilj, na vrh gore, kjer na najbolj neposreden način doživijo nova upanja. To kar lahko mi "zdravi" dosežemo, moramo omogočiti in pomagati tistim, ki bi to želeli, pa za to nimajo toliko moči in zmožnosti.