| Planinski dom na Kališču pod Storžičem so kranjski "ustanovniki" kranjske planinske podružnice Slovenskega planinskega društva načrtovali že v letu 1894, ko so nastali prvi podružnični akti. Žal pa jim to ni uspelo in so zaradi tega takratni delovni in napredni kranjski planinci preusmerili na področje Stola, kjer so v letu 1910 dogradili Prešernovo kočo. Misel na Kališče ni pojenjala, zato so se po 2. svetovni vojni, v letu 1945, odločili da na Kališču končno zgradijo planinsko postojanko. Skupaj z domačini so določili lokacijo na zemljišču Agrarne skupnosti Bašelj, kajti misel da bi kupili lovsko kočo na Kališču od Franca Dolenca ni uspela, saj jo prodajal za ceno 45.000 dinarjev. Kranjsko PD takrat ni uspelo dobiti toliko sredstev in so opustili te namere, kajti za ta znesek je bila odkupljena s strani države LRS. V letu 1949 pa se je planinska koča začela graditi in je bila zgrajena v letu 1959, ob praznovanju 60 letnice kranjskega planinstva. V letu 1957 je nastopila nacionalizacija zemljišč Agrarne skupnosti, katera pa so bila denacionalizirana v devetdesetih letih. Ker se v tem času niso uredile zemljiške izmere in pravnomočna pisna pridobitev zemljišča, je nastal zahtevek za vračilo zemljišča. Bilo je kar nekaj trdih pogajanj z Agrarno skupnostjo in PD Kranj. Ko se po planinsko izpogajali, je Agrarna skupnost Bašlja sprejela sklep, da dovoli odprodajo zemljišča PD Kranju. Tako je po kar dolgem času prišlo do uskladitve in določitve površin zemljišča za planinski dom in funkcionalno zemljišče. In tako so zbrali na Kališču predstavniki Agrarne skupnosti Bašelj, PD Kranj in geometri firme Proloko Jezersko in naredili obojestransko usklajeno izmero vrha Kališča in tako tudi po skoraj 115 letih zaključili načete namere in želje planincev PD Kranj, ki združuje tudi veliko planincev iz teh področij.
PD Kranj |
