Ta pobuda za strokovno in politično proučitev, presojo se nanaša na zaslužnost svetovnega znanstvenika Mihajla Pupina za zasluge za Slovenijo, da je v letu 1919, to je po zaključku prve svetovne vojne izposloval pri ameriškemu predsedniku Willsonu, da se že iz napisane listine o razdeljevanju ozemelj vključi in pripoji k Italiji tudi področja: ozemlje Bleda, Jesenic oziroma zahodnega dela Julijskih Alp vključno z najvišjim vrhom Julijskih Alp Triglavom, simbolom slovenstva.

Izjemno vplivna osebnost, kot je bil Mihajlo Pupin je  pri ameriškem predsedniku izposloval in dosegel da se je to tik pred dokončnim podpisom izvilo ozemlja Bleda in Jesenic iz tega dokumenta, listine in  je ostalo vsaj na tem področju tako, kot je še danes ter se ni pripojilo k Italiji.

V zahvalo, zaslužnost in dejanje so MIhajlu Pupinu na Bledu dodelili leta 1922 »častno občanstvo Bleda«.

V letošnjem letu pred  sklenitvijo praznovanja in obeleževanja 230 let prvega vzpona slavnih Bohinjcev na vrh Triglava smo planinci, kar nekajkrat pomislili se zamislili kje bi bil najvišji slovenski vrh slovenstva, če zaslužni svetovljan Mihajlo Pupin ne bi bil tako zavzeto naklonjen Sloveniji in tako vplivno in prepričljivo upoštevan, da se je na njegovo intervencijo izločilo to slovensko ozemlje iz pogodbe in ostalo tako še do današnjih dni.

Prepričan sem, da če kdo zasluži večje priznanje in spomin  na to dejanje poleg Jakoba  Aljaža, ki se je tudi boril, da Triglav ostane slovenski je to zanesljivo Mihajlo Pupin.

Zato upam, da se bodo zato pristojne strokovne institucije in tudi država Slovenije objektivno opredelila do te planinske pobude.

S spoštovanjem in planinskimi pozdravi

mag. Franci Ekar,

predsednik PZS