Osrednji poročevalci s prispevki so bili: Annibale Salsa, predsednik CAI; Marco Onida, generalni sekretar  "Alpske konvencije"; Silvo Calvi predstavnik UIAA, Erminio Angelo Quartini predsednik skupine "Prijatelji gora« Spiro Dalla Porta - Xydias starosta (96 let) in nestor CAI akademik, poet, kulturnik , filozof; Armando Scandellari, glavni urednik revije »Alpe Venete«.

Med gosti iz drugih držav je bil poleg  predsednika PZS prisoten še Josef Klenner predsednik CAA in Roberto De Martin, bivši predsednik CAA v ustanavljanju. Prisotnih je bilo tudi veliko predstavnikov dežele Furlanija - Julijska Krajina, mesta Trst in tudi predsednica SPD Trst gospa Marjeta Pertot.

Največ pozornosti so bila deležna sporočila o evropskem alpskem sodelovanju; aktivnostih za varovanje in ohranjanje alpskega prostora in Alp samih na sploh. Še posebej je bilo slišati opozorila, da v združeni Evropi na področju gora in gorskega sveta primanjkuje solidarnosti in sodelovanja. Tudi parlamentarne politike in zlasti politike do gorskega sveta niso v sozvočju in na istih imenovalcih. Zato je bil podan apel planinskim zvezam alpskih držav za aktivno sodelovanje ne glede na geografke in jezikovne politične različnosti.

Naravne katastrofe puščajo za seboj grozljive sledi uničenega  in poškodovanega gorskega sveta, kot tudi izumiranje gorskega življa. Sodobni razvoj postaja za gorska področja vse nevarnejši v smislu njihove ohranitve, zato bi bilo nujno zaustaviti razprodajo gorskega podeželja, gorskega sveta in krajine.

Izgublja se odnos do gora, gorska etika je v stagnaciji. Zato bi bilo potrebno nameniti kar največ pozornosti planinsko gorskemu svetu tudi  v smislu duhovnosti, to je tiste duhovnosti, ki jo človek najde samo na gori v največji mogočnosti in moči. Današnji čas je žal izrazito naravnan ne vse bolj zapletene medgeneracijske konflikte.

Za gore bo moralo človeštvo ter ekonomija in politika  bolj skrbeti sleherni dan, ker gore in planinski svet zagotavljajo življenje in še posebej izboljšuje njegovo kvaliteto. Na to opozarjajo s socialnega vidika opozarjajo

tudi antropološki pogledi na "goro«. Človek mora imeti neoviran in nemoten dostop v gorski svet, saj so vrednote, ki nam jih nudijo gore pravica in so last vsega človeštva.

V prispevku  novinarja Armanda  Scandellarija, ki je v zapisanem sestavku ob naštevanju in zgodovinopisju planinstva, alpinizma v obdobju od leta 1876 do 1922 pa je predsednik  PZS opozoril, da se nikjer ne omenja slovenskih planinskih organizacij in aktivnosti v tem obdobju, čeprav so bile aktivne in žive podružnice SPD v Trstu, Gorici, Tolminu, Bovcu...  Žal se vse prevečkrat vse stavi le na samostojno slovensko državnost od leta 1991 dalje.  Zato je predsednik prijazno opomnil, da upa, da se bo tudi to uredilo.  Zato je tudi potrebno biti čim bolj  prisoten pri aktivnih kontaktih in prijateljevanju, da se konkretne in za nas zgodovinsko pomembne stvari  po "planinsko"uredijo in pojasnijo.