V sredo 1. aprila 2009 so si župan Kranjske gore Jure Žerjav, direktorica Zgornjesavskega muzeja Jesenice Irena Benedičič, predstavnici Narodnega muzeja Slovenije dr. Marjeta Mikuž in Maja Oven, vodja projektnega sveta in fundacije Avgusta Delavca Miro Eržen ter predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franc Ekar ogledali gradbišče Slovenskega planinskega muzeja. Dela v muzeju potekajo izjemno hitro in kakovostno, tako, da se zaključek gradbenih del pričakuje že v septembru. Ogled in delovno srečanje je imelo namen opredeliti tudi organizacijsko obliko za v prihodnje. Ugotovilo se je, da se lahko zadosti vsem pogojem za pridobitev statusa muzeja v nacionalnem interesu in tudi možnost, da je Slovenski planinski muzej vključen v že delujoči Zgornjesavski muzej v Jesenicah. Te odločitve bodo zelo pomembne, potrebno bo tudi zagotoviti učinkovito delovanje Slovenskega planinskega muzeja, da bo le ta lahko deloval nemoteno, strokovno in razvojno.

_________________________________________________________________________________________________________________

 

ZADEVA: Mnenje Službe za premično dediščino in muzeje o ureditvi statusa Slovenskega planinskega muzeja (v ustanavljanju)

DATUM: 2. april 2009

Služba za premično dediščino in muzeje si je dne 1. aprila, po nalogu Ministrstva za kulturo RS, ogledala gradbišče Slovenskega planinskega muzeja in podaja  naslednje ugotovitve:

Najprej sta se predstavnici Službe oglasili pri direktorici Gornjesavskega muzeja na Jesenicah, kjer je ga. Irena Lačen Benedičič pojasnila zgodovino planinske zbirke (Triglavska muzejska zbirka), ki se nahaja pod okriljem Gornjesavskega muzeja, a ima svoje prostore v Mojstrani.

1. Gornjesavski muzej na Jesenicah  je v štiri nadstropni stavbi  na začetku Mojstrane v 80 tih uredil  Triglavsko muzejsko zbirko. Času in razmeram primerna muzejska zbirka je danes zastarela, še več: stavba, v kateri se nahaja ta zbirka je prišla v postopek denacionalizacije in bo vrnjena lastniku.

2. Gornjesavski muzej ima status občinskega muzeja in, ker se je v času svojega nastanka razvil iz tovarniškega muzeja (železarna Jesenice), je ostal občinski muzej, torej na 100% finansiranju dveh občin ustanoviteljic (Jesenice in Kranjska gora). Njegovi strateški cilji, podkrepljeni s konkretno finančno konstrukcijo ustanovitelja, so na zavidljivi ravni delovanja vsakega slovenskega muzeja.

3. Novogradnja Slovenskega planinskega muzeja (http://www.planinskimuzej.si/) na začetku Mojstrane ima definirano financiranje do otvoritve muzeja vključno s pripravo stalne razstave. Muzej je zanimive oblike, vendar je stavba namensko zgrajena. Služba obžaluje, da ni bilo tesnega sodelovanja z muzeologi že pri zasnovi same arhitekture, a z nekaj sugestijami in tehtnimi pojasnitvami, bodo nekatere prostore še preuredili in jim spremenili namenskost. Predvsem so to depojski prostori, za katere ni bilo predvidenega prostora.

Stavba je bila zgrajena z veliko mero entuziazma in odrekanja, tako občine Kranjska gora, Planinske zveze ter številnih ljubiteljev gora, z edinim ciljem, narediti slovenski planinski muzej. Denar so pridobili iz evropskih strukturnih skladov, MK, občine Kranjska gora ter iz fundacije in sponzorstva.

MNENJE Službe za premično dediščino in muzeje:

Služba je po kratki predstavitvi Gornjesavskega muzeja prišla do zaključka, da se Gornjesavski muzej, ki je že vpisan v Razvid muzejev, prijavi na Razpis za pridobitev pooblastila za izvajanje javne službe (na podlagi  95. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine: Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08; ZVKD-1 in 15. člena Zakona o državni upravi: Uradni list RS, št. 113/05 -

uradno prečiščeno besedilo in 126/07, Javni ciljni razpis za podelitev pooblastila za opravljanje državne javne službe, oznaka JPR19-PSM-2009).

S pridobitvijo pooblastila za opravljanje državne javne službe se poveča možnost pridobivanja  virov financiranja s strani MK do 80 procentov, Služba za ureditev statusa Slovenskega planinskega muzeja (v ustanavljanju) predlaga priključitev novega Slovenskega planinskega muzeja k Gornjesavskem muzeju z utemeljitvijo,

• da gre za posodobitev obstoječe zbirke Gornjesavskega muzeja,
• da ima Gornjesavski muzej primerno kadrovsko strukturo in izpolnjuje druge zahteve
• ( po vpisu v Razvid muzejev, Uradni list RS, št.16/08, ZVKD-1, člen 52.), s katerimi bo izpolnjeval pogoje za  strokovno delovanje muzeja,
• ter, da je Gornjesavski muzej usposobljen za izvajanje državne javne službe.

Služba daje še naslednje priporočilo: Slovenski planinski muzej ima zastavljene cilje nacionalnega pomena. Torej mora z jasno zapisano zbiralno politiko, pogoji hranjenja bodoče zbirke in primerno kadrovsko strukturo zagotoviti pogoje hranjenja bodoče nacionalne zbirke, ki, glede na njen pomen, lahko pridobi status nacionalnega bogastva.(Pravilnik o varovanju in hranjenju nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva, o vpisu v razvid muzejev in o podelitvi pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev, Uradni list RS, št.16/08, ZVKD-1, člen 10).

Predvsem gre tu za primerne depojske prostore za hranjenje tega gradiva v ustreznih klimatskih razmerah, preventivno konservacijo ter dokumentacijo te zbirke.

Ne gre pa prezreti tudi priprave nove stalne razstave v tem muzeju. Muzej (s pomočjo direktorice Gornjesavskega muzeja ter skupine strokovnjakov) si je zastavil cilj postaviti razstavo vse slovenskega pomena. Zgodba razstave nas prepriča, prav tako ob izbranih arhitektih in delovni skupini verjamemo v uspeh razstave. Služba bi tu želela priporočiti  okrepitev skupine za pripravo stalne razstave, ne samo z odličnimi strokovnjaki svojega področja, pač pa tudi z drugimi slovenskimi muzeologi. Priporočili bi strokovnjake, ki so se že izkazali s tematskimi pripravami  razstav, ki zadostijo sodobnim trendom v muzealstvu.

V primeru gradnje Slovenskega planinskega muzeja se je potrebno zavedati, da gre za prvi namensko zgrajeni muzej po drugi svetovni vojni, zato je njegovi ureditvi in primernosti za opravljanje vseh muzejskih dejavnosti potrebno posvetiti posebno pozornost. V tem trenutku se zavedamo možnosti in potencialov, ki jih daje še nedograjeni muzej in dediščine, ki bi po pomenu lahko predstavljala nacionalno bogastvo in potencialov, ki jih zajema vključenost muzeja v okolje. Kljub temu, da v fazi načrtovanja muzeja niso bile upoštevanje vse dejavnosti muzejskega dela, bi bilo smiselno, da se  zgoraj navedena priporočila upoštevajo.

dr. Marjeta Mikuž, mag. Maja Oven,

Narodni muzej Slovenije,

Služba za premično dediščino in muzeje