Dne, 3. avgusta 2009, so nas presenetile slike Dvojnega jezera, fotografa in gorskega vodnika Staneta Klemenca, ki prikazujejo prisotnost oz. obsežen pojav alg  na robovih in v samem jezeru.  Že naslednji dan je slovenska javnost videla ta pojav alg v Dvojnem jezeru tudi v Dnevniku TV Slovenija, o tem pa so poročali tudi različni drugi mediji, med drugim je bila tej problematiki posvečena tudi oddaja na Radiu Slovenija 1 - Studio ob 17-tih, dne 7. 8. 2009 (KVGN je v to oddajo delegirala biologa prof. Dušana Klenovška). Na Planinsko zvezo Slovenije smo dobili tudi prijavo Triglavskega narodnega parka o onesnaženju Dvojnega jezera,  ki je bila poslana na Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Zaradi vsega naštetega se je načelnica Komisija za varstvo gorske narave pri UO PZS, skupaj s podpredsednikom PZS, dne  7. avgusta 2009 odpravila v Dolino Triglavskih jezer in si pojav alg v Dvojnem jezeru in tudi okolico planinske koče, ki jo ima v oskrbi PD Ljubljana - Matica, neposredno ogledala. Ugotovila je naslednje:

• južni del Dvojnega jezera je okrog in okrog porasel z algami, najbolj pa del jezera, ki povezuje Dvojno jezero (ta dan v obliki samostojnega jezerca), v katerem je bila ta dan tudi najnižja gladina vode;
• na gladini vode, je bilo opaziti manjše lise plavajočih alg, kot so jih prikazovale že tudi omenjene fotografije;
• na severnem delu jezera (proti koči) je alg občutno manj, voda pa je bila na videz čista,
• opaziti je bilo, da se je vodni nivo na celotnem območju jezera v zadnjem obdobju znižal za približno 1m, zato se na tej znižani obali alge sušijo in odmirajo;
• kakšnega smradu po gnilih algah ta dan ni bilo zaznati, po pripovedovanju oskrbnika planinske postojanke in prostovoljnega nadzornika - hišnika Marka, pa občasno tudi smrdi;
• planinska koča se oskrbuje s pitno vodo iz izvira nad jezerom, vode je dovolj, kljub temu pa po zagotovilih oskrbnika varčujejo s porabo vode, vendar pa je to pri zelo velikem številu obiskovalcev zelo težko;
• odplake iz koče se odvajajo v tri-prekatno greznico zadaj za kočo, ki nima izpusta, vsi trije litoželezni pokrovi greznic pa so bili suhi;
• Greznica je stara že preko 25 let, zato je njena funkcija morda že zmanjšana in je zato na tem kraškem svetu možnost onesnaženja večja;
• čistilne naprave koča nima;
• v jezeru so še vedno naseljene ribe zlatovščice, ki ne sodijo v to okolje in so tudi lahko izvor pojava alg;
• oskrba z energijo je v koči zagotovljena s foto-voltaičnim sistemom in ob večji porabi tudi z dodatnim agregatom na nafto;
• planinski dom je skupaj z okolico primerno vzdrževan;
• po pripovedi oskrbnika in hišnika, vsako leto pred glavno planinsko sezono PD Matica in njen odsek za varstvo narave organizirata čistilno akcijo Doline Triglavskih jezer, markacisti pa poskrbijo za planinske poti (neurja, snegolomi, plazišča zemlje);
• pri koči je bilo ta dan (petek) veliko število obiskovalcev, nekaj jih je tudi prenočilo, veliko pa je bilo enodnevnih obiskovalcev, predvsem turističnih gostov iz Bohinja, med njimi je bilo več kot polovico tujcev, največ Čehov;
• tabla o prepovedi kopanja in umivanja v jezeru stoji le na zahodni strani jezera, kar je najbrž premalo;
• v jezeru se je ta dan okopal pes (bilo je toplo sončno vreme), najbrž pa to ni redek primer;

Mnenje:

Verjetno je več vzrokov za onesnaženje Dvojnega jezera, zato bi bilo nujno ugotoviti prave vzroke in jih v čim krajšem času odpraviti. Ustrezni strokovnjaki bi morali primer, ki je očitno večplasten, proučiti in izdelati načrt takojšnje sanacije in predlagati dolgoročno rešitev, ki bi zagotavljala zmanjšanje negativnih vplivov na to občutljivo in specifično gorsko okolje. PD Ljubljana Matica mora urediti energetskim možnostim           ustrezno čistilno napravo, obstoječo greznico pa urediti v pretočno in nivojsko, opustiti pranje perila v koči, ribe iz jezera povsem odstraniti, standard v koči pa prilagoditi tako, da bodo izpusti oz. vplivi obratovanja čim manj moteči za okolje in Dvojno jezero.  Na obeh straneh jezera bi bilo potrebno namestiti table, ki bi obiskovalce poučile, zakaj se ne sme umivati v jezeru.

Komisija za varstvo gorske narave pri UO PZS, primer je obravnavala na svoji 13. seji, dne 11. 8. 2009, zato podpira stališče, da Koča pri Triglavskih jezerih, ki se sicer tudi vizualno zelo lepo vključuje v to okolje in je za slovensko planinstvo izjemnega pomena,  obratuje lahko le v skladu z vsemi veljavnimi predpisi, da se postori vse, da se ohrani čisto Dvojno jezero, kot tudi vsa ostala triglavska jezera, k temu pa poleg vseh planincev, poziva še ostalo slovensko javnost, ustrezna ministrstva in strokovne službe. Komisija se bo sicer tudi sama neposredno vključila v reševanje tega perečega problema.

Komisija za varstvo gorske narave izobražuje varuhe gorske narave, ki bi lahko v obdobjih, ko je največ obiska v gorah in na  tako ekološko občutljivih območjih,  kot so Triglavska jezera, s svojo prisotnostjo pomagali naravovarstvenim nadzornikom TNP-ja, zlasti pri osveščanju in opozarjanju naključnih obiskovalcev.

V Ljubljani, 11. 8. 2009                                                       Načelnica KVGN UO PZS:
                                                                                             Rozalija Skobe l.r.