ponedeljek, 10. avgust 2009, ob 0. uri
Centralni steber Lepega špičja, IV+/IV, 500 m|
| Na pot sva Vesna in Ožbej odšla že v soboto zvečer. Ker je ponoči deževalo, sva spala pod streho tovorne žičnice Golobar. Zjutraj se zapeljeva do Vasi na skali in skupaj še s tremi štajerci jo mahnemo proti Ravni dolini. Stezo sprva najdemo, ko pa pridemo na planino se zgodi Trenta in lomastenje po splazenem gozdu in rušju vohajoč približke steze, po uri in tričetrt hoje in muk prideva v Ravno dolino od koder je slaba ura do pod gruščnate glave, kjer vstopi smer. Po grapi še solirava, naveževa se dva raztežaja pred uradnim začetkom smeri. Do uradnega začetka smeri sva dostopala skoraj 4 ure. Sledi kar lepo plezanje, konstantno, le skala je v spodnjem delu mestoma obupna. Previs v 4. raztežaju preplezam po desni (skopi prijemi, vendar dobra skala). Največja podrtija je raztežaj nad previsom. Sledita prečka, kamin in prečka nazaj. Zajeda te pripelje v ključne 3 raztežaje smeri, vseskozi lepa zajeda IV stopnje z detajli plusa, odlična bela skala. Uživaško plezanje. Sledi slikovita polica (po vseh štirih z nahrbtnikom ni šlo, tako, da sem prva dva metra puzal) in mimo okna (trije biceps gibi) po zajedi v vršnje skrotje ter na sam vrh Velikega špičja. Za smer sva potrebovala 7 ur. Uro do dve več od časovnice. Ožbej sem vseskozi plezal v vodstvu. Sestop je bil zgodba zase. Za sestop po Tumovi smeri (I-III) nazaj v Ravno dolino se nisva počutila. Zato sva v 3 h 45 min sestopila preko Prehodavcev na Log v Trento in nažicala prevoz po avto v Vas na skali. V celoti gledano, grande tura, zanimiva in lepa smer, katere perfekcijo zmoti le slabša skala v spodnjem delu. Slike so v galeriji. |
|
