SVEČANE LISTINE PZS ZA LETO 2009 so prejeli:

Tomaž Jamnik	PD Kranj	za vsestranski prispevek na področju alpinizma, gorske reševalne službe in odprav v tuja gorstva
Peter Keše	PD Kranj	za življenjsko delo na področju alpinizma,cgorske reševalne službe in organizacijskega dela v planinski organizaciji
Marinka Pertot	SPD Trst	za dolgoletno vestno delo v slovenski planinski organizaciji v Trstu ter za pomembne dosežke in sodelovanje s PZS
Mirko Podlipnik	PD Javornik - Koroška Bela	za življenjsko delo na področju dela z mladimi, izletništva in planinskega gospodarstva
Franc Podmeninšek	PD Ljubno ob Savinji	za dolgoletno vsestransko planinsko delo v PD Ljubno ob Savinji in PD Ravne na Koroškem
Gabrijel Prezelj	PD Grmada Celje	za velik prispevek na področju alpinizma, gorske reševalne službe ter vodništva v Celju in Savinjskem MDO
Franci Rajh	PD Planika Maribor	za dolgoletno planinsko delo na področju vsestranskega društvenega delovanja v PD Planika
Leon Štiftar	PD Domžale	za dolgoletno vsestransko planinsko društveno delo v PD Domžale in planinski organizaciji
Niko Vukotič (100 letnik)	PD Ptuj	za raznoliko dolgoletno aktivno društveno delo v PD Ptuj
Jožef Žunec	PD Ravne na Koroškem	za dolgoletno vsestransko planinsko  društveno delo v PD Ravne na Koroškem in Koroškem MDO

SREBRNI ČASTNI ZNAK PZS so prejeli:

Mina Markovič

Stojan Burnik

Urška Šprogar   

Jože Colarič

Marko Goršič

Rudolf E. Skobe

AIR- HELIO ZERMATT (za pomoč pri reševanju Tomaža Humarja): Jelk Brunotom, pilot Robert Andenmatten, specialist Simon Anthamatten

in NEPALCI Ang Tsering, Sabin Basnyat in Jagat

DODATNA PRIZNANJA 2009 so prejeli:

Brigita Čeh -  za velik prispevek k planinskemu delu na področju dela z mladimi

Tomo Česen - za ugled slovenskega planinstva pri odlični organizaciji Svetovnih prvenstev v športnem plezanju

Tone Tomše -  za skrb in prizadevanja pri zagotavljanju varnosti na visokogorskih planinskih poteh

Danilo Škerbinek - za izjemeno ugledno in strokovno delo pri zastopanju slovenskega planinstva  pri aktivnostih na področju mednarodnega planinstva

Miro Eržen - za uresničitev izgradnje Slovenskega planinskega muzeja

Albin Žnidarčič - za izjemen prispevek k planinskemu delu na področju MDO Primorsko-notranjskih PD

Anton Purg - za izjemen prispevek k planinskemu delu na področju MDO PD Podravja

Občina Brezovica - za dobro sodelovanje in pomoč Planinski zvezi Slovenije

Metod Ropret - za aktivno sodelovanje in pomoč pri organizaciji Dneva slovenskih planincev in Svečane seje 2009

Rozalija Skobe - za izjemen in skrben prispevek k planinskemu delu na področju varstva gorske narave

Viki Grošelj - za izjemno požrtvovalno in izkazovano pomoč pri koordinaciji najtežjih reševanj članov PZS v Himalaji

Tone Škarja - za izjemen prispevek k planinskemu delu za prizadevanja pri planinsko - alpinističnih usposabljanih nepalskih alpinističnih kadrov in promociji slovenskega vrhunskega alpinizma v Himalaji

Bojan Rotovnik - za odlično in skrbno vodenje ter ureditev učnega centra Bavšica

Ang Thering Sherpa - za izkazano pomoč slovenskim himalajcem, še posebej pri reševalnih akcijah

NAGOVOR PREDSEDNIKA PZS MAG. FRANCA EKARJA NA SVEČANI SEJI UO

Danes na dan prostovoljstva je Planinska zveza »tradicionalno« podelila najbolj delavnim in zaslužnim planinska priznanja.

Spoštovani dragi odlikovanci zaslužni za dobra, humana in izjemno  požrtvovalna dela, ki ste jih in jih  izvajate in delate v dobro slovenskega planinstva. Tudi vsem ostalim prijateljem planinstva, alpinizma, gorskim naravovarstvenikom, varuhom gorske narave prisrčen planinski pozdrav.

Spoštovani predsednik domačega  PD in MDO za Notranjske PD Marko Goršič, dragi župan občine Brezovica Metod Ropret, pozdrav in hvala za prijaznosti in pomoč, ki ste nam jo za danes za svečano sejo UO PZS  izkazali, omogočili in podprli, da lahko  to prijazno, prijateljsko tradicionalno planinsko srečanje uresničimo.

Pozdrav tudi vsem ostalim, članom UO, NO in članom ostalih organov PZS, kot članom  predsedstva PZS, ki so se tudi prijazno odzvali povabilu PZS. Smo pa veseli, da ste se našemu vabili odzvali tudi zunanji sodelavci in ljubitelji planinstva g. dr. Burnik iz Fakultete za šport, Urška Šprogar - dolgoletna urednica planinske rubrike v Večeru in Jože Colarič - predsednik uprave Krke ter velik ljubitelj planinstva in gora, kar z dejanji in pomočjo skozi desetletja tudi dokazuje. Hvala vam, da ste se našemu vabilu odzvali in prisrčen planinski pozdrav.

Danes, 5. decembra, na jutro pred Miklavževo nedeljo se dopolnjujemo z dobrimi deli društvenega prostovoljstva, katerega prav danes  tudi  z vso  pozornostjo obeležujemo. Prostovoljstvo, kot izjemna vrednota za družbo in tudi čas v katerem živimo so izjemno pomembne vrednote tudi za planinstvo. Planinska zveza se s svojim članstvom lahko zelo zanesljivo trdi in dokazuje,  v planinstvu je preko milijon ur vloženega brezplačnega dela v delo in aktivnosti planinstva. Zatorej ni naključje, da tudi Evropa vse bolj ceni in izpostavlja pomembnost prostovoljstva in  prav na osnovi teh dejstev se že  oblikuje pobuda in program EU, da postane leto 2011 Evropsko  leto prostovoljstva.

Čez šest dni, 11. decembra, bomo obeleževali Dan gora. Tudi planinci že vse od leta 2002, ko so Združeni narodi  to leto razglasili za leto gora  skrbno in z vso pozornostjo izvajamo programe ter aktivnosti, ki bi  pomagali in doprinesli vsaj nekaj v trajno dobro za varovanje in ohranjanje planinsko gorskega sveta. Tudi v Alpah smo na razpotjih in odločitvah, kaj in kako ukrepati v situacijah vse večjega obiskovanja gora, prirejanja vseh mogočih množičnih dogodkov na gori tudi na vrhovih. Kako ukrepati v planinskih postojankah v situacijah, ko so z obiskovalci gora nekajkrat prepolne. Zavedamo se, da kateri koli ukrep bi pričeli izvajati, bi posegli v človekovo intimnost in omejevanje prostega gibanja v gorskem svetu.  Vendar pa ob vsaki priliki apeliramo in svetujemo naj bodo prireditve množičnih značajev  v dolini na izhodiščih v visokogorski svet. Ob tem trdno stojimo na stališču, da si vrhov ne moremo vzeti v takšni ali drugačni zakup. Vrh gore za osebne tajne človeka, ki išče samega sebe, se tudi največkrat najde in ob tej meditaciji tudi v obzorjih bližnjih in daljnih gora najdi nove cilje in vizije do novega veselja do življenja.

Spoštovani, cenjeni prijatelji gora. Letošnje leto je bilo tudi leto žalosti, tragedij,  ko smo v tako kratkem obdobju izgubili tri velikane slovenskega alpinizma in himalajizma: Pavleta Kozjeka, Franca Oderlapa in Tomaža Humarja. To je zanesljivo preveliko žrtvovanje goram in upamo, da je bilo tega darovanja mnogo preveč in da je bilo preveč kruto in neizprosno. To so bile in so tegobe in žalosti vsega slovenstva, ne samo planinstva. Vendar v tajne človeka alpinista, plezalca ne moremo in ne smemo posegati. Želimo si lahko le, da se to ne bi več dogodilo.

Tudi v letošnjem letu lahko povemo, da je članstvo PZS kljub gospodarski kriza ostalo enako. Trdno stiskam pesti, da se trendi rasti članstva nadaljujejo. Tudi društvene aktivnosti so dinamične in aktivne. Statistika nam tudi pove da, je med rednimi člani PD tudi vse manj nesreč in da so v porastu nesreče predvsem obiskovalcev gora, ki  niso za gorski svet  zadosti usposobljeni in enako tudi ostalih ne planinskih  uporabnikov gorskega sveta: jadralstvo, ekstremno kolesarstvo. Veseli smo tudi, da smo  uredili uradna članstva slovenskih planinskih društev : Trst, Gorica in Celovec. Prav ta društva onstran meje so pomemben dejavnik za ohranjanje slovenstva, ki je v današnjem času in liberalizirani Evropi še kako nevarno  da se majhni narodi ne utope v velikih narodih germanizma ali romanizma. Ob tem  je še kako pomembno, da se je v tretjem tisočletju pričel izvajati nov projekt o raziskavi in pisanju  »Zgodovine slovenskega planinstva«. V letošnjem letu se nam po dobrem stoletju zgodil in predčasno zgradil »Slovenski planinski muzej«. Na to smo ponosni, kajti tudi to je še kako potreben in sestavni del tradicionalnega in sodobnega planinstva.

Spoštovani.  Ker je bilo v letošnjem letu  kar precej razpravljanj o  Aljaževem stolpu  vrh Triglava o alternativah ali ga  »umetno« vzdrževati,  kleparsko ličiti in ključavničarsko servisirati ali ga  dati v hrambo v slovenski planinski muzej. Dolžnost je, da tudi o tem vsaj  delno  pojasnimo. Aljažev stolp, kot premičnina je stvarna in dejanska pravna last PZS, to je darila v letu 1896. Že od leta 2002 smo zato pristojne  državne organe  prosili za ureditev, to je za strokovno obvarovanje in ohranitev te pomembne planinske slovenske dediščine.  Žal se to še do danes ni zgodilo. Pa vendarle.  Izveden  je bil  strokovni   ogled s strani, za to zadolžene državne institucije. V poročilu ZKDRS g. Ivana Nemca se je tudi v  »Zborniku 2010« »Skale« zapisalo  del tozadevnega izvedenskega poročila g. Ivana Nemca: » Stolp preselimo ali zamenjajmo  (s popolno kopijo iz leta 1895). Glede na pričakovano  življenjsko dobo  Aljaževega stolpa bomo gledano  s stališča življenjske dobe naroda  in ne slehernika slej ko prej ostali  brez njega, to je brez njegove originalne substance. Če  se odločimo , da ga preselimo , mu s tem seveda bistveno podaljšamo življenjsko dobo. Vprašanje pa je, kdaj ga preseliti in zamenjati s kopijo. V primeru, da ga bomo preselili v naslednjih desetih letih bomo v muzej dobili solidno ohranjen  predmet z vsem razpoznavnimi  lastnostmi o izdelavi in materialih. Če pa bi ga preselili takrat, ko nas bo v to prisilila dokončna stopnja propada,  pa bodo ostale samo sledi njegovih lastnosti. Vsekakor ga je po tem razmisleku primerneje preseliti takrat, ko bo Aljažev stolp še dobri »kondiciji«. Verjetno bodo zanamci zadovoljni, da jih nismo prikrajšali za original. ..«

Cenjeni zaslužni planinci, dobri srčni  ljudje, ki ste veliko postorili in naredili za slovenstvo, slovensko planinstvo. Še posebej želimo  predvsem to, da se spoštljivo ohranja slovenska planinska preteklost, temelji in ustvarjene vrednote. Da se v časih, ko so stiske človeka na preizkušnjah, kar največ naredi za dobre medčloveške odnose, medgeneracijska sožitja in spoštovanja in iskrena planinska prijateljevanja. Veseli bomo, da bomo še  naprej tako, kot do sedaj beležili vrhunske uspehe športnih plezalcev, svetovnih prvakinj in prvakov, turno smučarskega tekmovanja, alpinizma, ... Tudi  izjemnega pomena s planinske dejavnosti na področju strokovnih usposabljanj, preventive in seveda pripraviti in usposobiti planinca, obiskovalca gora, da bo v nepredvideni situaciji dobro in obvladljivo ukrepal v t.i. samo pomoči ali samo reševanju in da bo tako oskrbljen počakal reševalno moštvo. Smo pa veseli da se najbolj zvesti sopotnik slovenskega planinstva Planinski vestnik, ki bo v naslednjem dopolnil svojih 115 še naprej tako strmo  vzpenjal po vsebinski zasnovi,  kot likovni dovršenosti.

Drage planinke, planinci, gostje, spoštovani g. župan.

Danes lahko rečemo, da je planinski zahvalni dan, dan pozornosti do članov planincev, ki so veliko naredili za naše planinstvo in ga tudi gradili, da je trdno in tudi razvojno napredno naravnano. Veseli pa smo, da nam vremenska postaja na Kredarici, katero smo prav planinci ohranili na tej lokaciji, da bi nam še naprej posredovala čim bolj  in napovedovala čimvečj lepega vremena. Hvala vam.                                         

                                                 Brezovica, 5. december 2009

                                                 Predsednik PZS:

                                                 mag. Franc Ekar