Da plačujem naročnino za Planinski vestnik, je vzrok staromodni občutek pripadnosti. Kar pa me ne ovira, da se ne bi vedno znova, sam pri sebi, po malem usajal: ne nad vsebino, ampak nad neuglednim formatom. Krivo je nesorazmerje! Tako mogočne gore, tako stara in ugledna organizacija, pa taka mini revija v velikosti šolskega zvežčiča ...
Nič ne pomagajo res odlične fotografije, ki ne pridejo do učinka, kakršnega bi zaslužile zaradi svoje kvalitete, in bi polno zaživele že v malo večjem formatu, takem, kot ga ima danes večina podobnih revij pri nas in v soseščini. Pogledam na primer v Men's Health in uživam v Urbanovih (Urban Golob, op. ur.) fotografijah gorskih podvigov, kjer večji format omogoča oblikovalcu različne možnosti oblikovanju teksta in podobe v sugestivno celoto. Gre za občutek, za doživetje gorskega prostora in resnično škoda je za tako številne dragocene posnetke, ki izgubijo precejšen del svoje izrazne moči v sedanjem formatu Vestnika. Fotografija pa, kot vemo, pove več kot tisoč besed.
Navsezadnje bo naš Vestnik z novo, atraktivnejšo podobo pridobil tudi nove bralce in naročnike. Sodobni obiskovalci gora so razgledani, aktivni ljudje z najrazličnejšimi športnimi, rekreativnimi, pa tudi kulturnimi in estetskimi interesi, ki jih vse zadovoljujejo v gorah. Gore so uteha za dušo in zdravilo za telo in ni razloga, da Planinski vestnik, revija za vse ljubitelje gora, ne bi meril tudi na publiko, ki ni nujno včlanjena v planinska društva.
Sam sem, kot se spodobi, zmerno konservativen, kar pomeni, da cenim tradicijo in preteklost, se pa zavedam, da je edina stalnica v življenju sprememba in da ima, kot je nekoč zapisal nepozabni alpinist in pisatelj Boris Režek, »samo novo nepremagljiv čar.«
Torej se že veselim novega Vestnika v novem formatu! 

                                                                                             France Zupan