torek, 12. januar 2010, ob 0. uri
Varno v gore|
Splošna nevarnost snežnih plazov je tretje stopnje po evropski petstopenjski lestvici:
ARSO: "V petek in soboto je v gorah snežilo. Meja sneženja je nihala, občasno je deževalo tudi malo nad 1500 m, a večino časa je snežilo do nižin. V Julijskih Alpah je zapadlo od 25 do 50 cm snega, drugod od 20 do 30 cm. Sneg se je večinoma kar dobro sprijel s podlago, le v visokogorju je vez med starim in novim snegom slabša. Med sneženjem ni bilo večjega plazenja, sproti se je sneg obletaval le s strmih pobočij in s polic. Do danes se je novi sneg že nekoliko sesedel. Veter je na izpostavljenih mestih delal nove zamete.
Snežna odeja je mehka in rahla. Snega je v Julijskih Alpah na 1500 m do okoli 90 cm snega, na 2500 m pa okoli 270 cm. Malo manj ga je v zahodnih Karavankah, v Savinjskih Alpah, v vzhodnih Karavankah ter na Pohorju pa na 1500 m okoli 40 cm. Nevarnost snežnih plazov je v gorah nad nadmorsko višino okoli 1300 m večinoma 3. stopnje, nižje pa 2. stopnje Snežni plaz lahko sprožite predvsem ob dodatni obremenitvi na mestih z napihanim snegom ter na dovolj strmih pobočjih, ki so porasla le s travo ali pa so gola. Nižje je snega manj, zato je sila, ki je potrebna, da sprožimo plaz, večja. Spontanega plazenja večinoma ne pričakujemo.
Do srede bo večinoma suho vreme, le v noči na torek in v torek dopoldne bo lahko naletaval sneg. Snežna odeja se bo počasi sesedala. Temperatura bo ves čas pod ničlo, a prav hudega mraza ne bo, deloma tudi zaradi povečane oblačnosti."
V tem času velja še dodatna previdnost pri obiskovanju gora. Opremite se s plazovno žolno, lopato in sondo. V Italiji, v primeru, da ste brez plazovnega kompleta, plačate kazen. Drugje, ne boste mogli uveljavljati zavarovanja v primeru nesreče. Pa vendar, to ni glavni vzrok za nakup plazovnega kompleta.
V primeru, da naletite na območje velike nevarnosti snežnih plazov, se raje obrnite. Če to ni mogoče upoštevajte pravila varnega gibanja po plazovitem terenu:
- izpostavljena pobočja prečimo v rahlem spustu,
- izberemo najbolj varno pot (po grebenu, med drevesi in balvani, ob robu grap),
- če smo v skupini, nevarne dele prečimo posamezno
- med hojo naj bo med udeleženci približno 50 m razdalje,
- pred nevarnimi in izpostavljenimi deli se dobro oblečemo, odpnemo varnoste pasove na smučeh, roke damo iz paščkov palic in odpnemo pas nahrbtnika,
- v primeru gaženja delamo čim daljše korake, ostali stopajo po istih stopinjah,
- z varnega mesta opazujemo ostale člane pri prečkanju izpostavljenih delov
Snežna slepota
prizadane obe očesi in je zelo boleča. Občutek peska v očeh, rdeče oči in popolna oslepitev. Pojavi se ponavadi kasneje (v planinski koči zvečer) in mine sama od sebe, lahko pa pusti trajne poškodbe na očeh. Prva pomoč je, da takšnemu poškodovancu na oči polagamo hladne obkladke, v primeru transporta pa mu oči prevežemo.
Da do snežne slepote ne pride, se moramo opremiti z ustreznimi sončnimi očali, ki imajo visok faktor zaščite. Nosimo jih tudi v primeru megle in oblačnih dni. Glava naj bo pokrita s kapo, po možnosti s t.i. "šiltom. Kožo, ki ni pokrita z oblačili zaščitite z zaščitno kremo z UV faktorjem (priporočljivo 30).
Aluminjasta folija
je dober toplotni izolator, ki preprečuje ohlajanje telesa poškodovanega. Ima majhen volumen in je zelo lahka. Ne sme manjkati v nobenem nahrbtniku.
Bivak vreča
nam služi kot izhod v sili (bivakiranje). Je dober izolator. Paziti moramo, da se vanjo ne zavijemo ampak moramo ohraniti zračne žepe, ki nas grejejo. Na trgu obstajajo enojne in dvoje, najlonske in iz Gora Tex materiala. Priporočam najlonsko, ki je lažja in cenejša, učinek pa enak kot pri Gora Tex materialu.
Naslednjič pa več o snežnih plazovih.
Varen korak in veselo na poti.
Matjaž Šerkezi |
|
