V soboto, 27. februarja se bomo spomnili ustanovitve Slovenskega  planinskega  društva, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v Ljubljani na pobudo mladih domoljubnih hribolazcev "piparjev". Istega leta sta bili ustanovljeni še Kamniška podružnica v Kamniku in Savinjska v Mozirju. Glavni namen društva je bil "ohraniti slovensko lice slovenskim goram". Slovenske gore so si tedaj  lastili Nemci, ki so gradili nemške koče in postavljali nemške kažipote po planinskih poteh.

Slovensko planinsko društvo je v prvem obdobju usmerilo svoje delo v gradnjo slovenskih planinskih koč, planinskih poti in v postavljanju slovenskih kažipotov. Budilo je tudi narodno zavest, saj je prirejalo izlete in predavanja ter planinske kulturne in zabavne prireditve. Slovensko planinsko društvo se je do pričetka druge svetovne vojne razvilo v močno, doma in v tujini uveljavljeno organizacijo, ki se je leta 1948 preimenovala v sedanjo Planinsko zvezo Slovenije. V Planinsko zvezo Slovenije je včlanjenih 261 planinskih društev s 58.000 člani, kar jo primerljivo s številom prebivalcev uvršča na sam vrh v svetovnem merilu in pomeni 2,7 % vsega prebivalstva Slovenije.

V Planinski zvezi Slovenije veliko pozornost posvečamo vzgoji in izobraževanju, zlasti mladih, varstvu narave, organizaciji izletov, pohodov in vzponov. Za člane PD pri izvajanju planinskih aktivnosti skrbijo strokovni kadri, ki jih vzgaja PZS: 

V planinskih društvih vodi izlete v gore in skrbi za člane 1477 registriranih vodnikov PZS;

Na alpinističnih tečajih uči tečajnike veščin plezanja 121 inštruktorjev alpinizma. V  PZS je v planinskih društvih 46 alpinističnih (plezalnih) odsekov (klubov),

Športni plezalci in plezalke so med najboljšimi na svetu. Urijo se na okoli 100 plezalnih stenah po vsej Sloveniji, zanje pa skrbi čez 150  trenerjev in inštruktorjev športnega plezanja. PZS ima od leta 2007 dalje status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa!

Mlade v vrtcih, šolah in planinskih društvih vzgaja v planinskem duhu skoraj 600 mentorjev  planinskih skupin;

Že ves čas varujemo naravo in skrbimo zanjo. Komisija za varstvo gorske narave je izšolala doslej več kot 100 varuhov gorske narave. PZS ima od leta 2007 dalje status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave!

Planinska društva upravljajo s 174 planinskimi kočami, zavetišči in bivaki z okoli 6000 ležišči, za mrežo 8240 km planinskih poti po vsej Sloveniji pa skrbi 836 markacistov. V letu 2007 je bil sprejet Zakon o planinskih poteh!

Zaradi svojega programa dela na področju preventive, zagotavljanja varnosti v gorah in pomoči skupinam oseb s posebnimi potrebami ter sodelovanja z društvi srčnih in onkoloških bolnikov je Planinska zveza Slovenije - Komisija za gorsko reševanje v letu 2008 s strani Ministrstva za zdravje pridobila status Humanitarne

Planinski vestnik je najstarejša slovenska revija, prvič izšla leta 1895 in je februarja praznoval 115 let izhajanja!

Izdajamo planinske zemljevide in vodnike, ki pokrivajo ves gorski svet Slovenije;

Planinska zveza Slovenije je članica več pomembnih organizacij, UIAA (Mednarodno združenje planinskih zvez), IFSC (Mednarodno združenje športnih plezalcev ), CAA (Združenje planinskih zvez Alpskega loka), IKAR (Mednarodno združenje gorskih reševalcev), ERA (Evropska pohodniška zveza) in OKS (Olimpijski komite Slovenije).