V preteklem tednu so veliko ogorčenja vzbudile informacije o predlaganih spremembah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ( v nadaljevanju ZZVZZ), ki močno posegajo v dosedanje pravice zavarovancev pri morebitnih poškodbah, zlasti pa neselektivno,  v en koš mečejo različne športne zvrsti, kjer bi morali poškodovani sami pokrivati 60% stroškov zdravljenja v primeru, da bi se poškodovali. Med temi športi je tudi planinarjenje, kjer pripravljavci sprememb očitno sploh ne poznajo te dejavnost in vsega, kar spada v pojem »planinarjenje«. Planinska zveza Slovenije pri vsem, navzlic očitkom o »nesposobnosti« ni stala ob strani in je preko svojih predstavnikov sprožila ustrezne postopke. Kakšno je stališče Planinske zveze Slovenije, si lahko preberete v priloženem pismu, ki smo ga poslali sredstvom javnega obveščanja, Pavlu Gantarju,  predsedniku DZ, Blažu Kavčiču predsedniku DS, Ministrstvu za zdravje ( Borutu Miklavčiču in Janezu Remškarju), na Ministrstvo za šolstvo in šport , Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za delo, družino in socialno skrb, Ministrstvo za obrambo, Milanu Žvanu,  dekanu FŠ in na Olimpijski Komite Slovenije.

PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE si bo tudi v prihodnje z vsemi močmi prizadevala, da njeni člani pa tudi drugi obiskovalci gorskega sveta pri spremembah ZZVZZ ne bi bili prikrajšani zato, ker se ukvarjajo z dejavnostjo s katero skrbijo za svoje zdravje.

Recesija, v kateri se je znašla poleg drugih držav tudi Slovenija, narekuje varčevalne ukrepe na vseh področjih, tudi na področju zdravstva.  Mnenja pa smo, da morajo biti taki ukrepi premišljeni in ne na škodo zdravega načina življenja ljudi. Na spletni strani Ministrstva za zdravje so predstavljena izhodišča za pripravo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so bila povzeta tudi na  prvi strani časopisa Delo z dne 23.02.2010. V obeh primerih  je bilo predstavljeno nekaj podatkov, ki jih prinaša osnutek drugega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in predstavljajo izhodišča  zdravstvene reforme, ki bi omogočila vzdržnost zdravstvenega sistema.

Spremembe v pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v osnutku predvidevajo tudi znižanje praga solidarnosti pri nekaterih poškodbah izven dela, kjer za sorazmerno velika tveganja v prostem času, kot so npr. tekmovalni športi, borilne veščine, gorsko kolesarstvo, planinarjenje, alpsko smučanje, motoristični in avtomobilski športi, športno padalstvo, padalstvo itd..

Slovenci od nekdaj radi hodimo v hribe in gore doma in v tujini. Na podlagi podatkov iz vpisnih knjig po planinskih kočah in vrhovih obišče naše gore vsako leto okoli 1,5 milijona obiskovalcev, po zelo realnih ocenah pa je letno v naših gorah okoli 3 milijone obiskovalcev.  Pri tem udejstvovanju se seveda lahko primerijo tudi različne neprijetnosti, nezgode in nesreče, vendar nas omemba planinstva kot rizične dejavnosti, pri kateri bi poškodovane osebe morale za zdravljenje poškodb, ki izvirajo iz te rekreativne in športne dejavnosti, plačati iz svojega žepa  60 % stroškov, preseneča.

Planinstvo je dejavnost, z najnižjimi stroški med vsemi športnimi zvrstmi, ki jo lahko kdorkoli goji v čistem naravnem okolju skozi vsa življenska obdobja. Menimo, da si celotna družba in z njo država želi, da se njeni državljani ukvarjajo s prostočasnimi dejavnostmi, ki doprinesejo k ohranjanju zdravja in vzdržljivosti, zato nas predstavljeni predlogi iz osnutka, ki zadevajo tudi planinsko dejavnost, izredno begajo. Ali bo zdravstveno osebje športno rekreacijo, hojo, planinarjenje in podobne dejavnosti odsvetovalo kot zdrav način izrabe prostega časa? Ali zdravstvo s tem spreminja svojo doktrino?

Naši večletni podatki kažejo, da je med tistimi, ki se v gorah ponesrečijo, le malo takih, ki so člani naše organizacije. To pomeni, da z usposabljanjem in izobraževanjem svojega članstva po verificiranih programih (Ministrstvo za šolstvo in šport RS nam je  verificiralo 18 programov), z izdajanjem strokovne literature,... bistveno prispevamo k zmanjševanju števila nesreč in s tem tudi k zniževanju stroškov reševanja in zdravljenja. Trudimo se tudi, da bi med organizirane planince vključili čim več tistih, ki hodijo v hribe in gore, pa niso člane planinske organizacije in  zato niso deležni planinskega usposabljanja, ki ga nudimo.

V javnih občilih dostopna splošna dikcija: »Doplačilo pri športnih poškodbah« zanesljivo najbolj in tudi upravičeno vznemirja. Pri opredeljevanju nevarnih športov poznajo v tujini rizične in ekstremne športne aktivnosti, ki so deležne posebne obravnave pri  opredeljevanju nevarnosti pri prostočasnih aktivnostih, na podlagi tega participacije stroškov zdravljenja in dodatnih zdravstvenih zavarovanj.  V slovenski planinski organizaciji se odvija zelo širok spekter športnih dejavnosti, ki se prično s hojo in pohodništvom, zaključijo pa z najzahtevnejšim alpinističnim udejstvovanjem v svetovnih gorstvih. 

Nevarnosti  oz. nevarni športi niso nedefinirani pojem, zato bo potrebno seznam športov po stopnjah nevarnosti razvrstiti in jih temu ustrezno v pripravljajočem zakonu tudi obravnavati. Enotna označba »nevarni šport« za različne športne dejavnosti v osnutku drugega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je nesprejemljiva. Nujno je potrebno razvrščanje in določitev stopnje tveganja. Resna obravnava stopenj nevarnosti različnih vrst športa zahteva, da športe razporedimo po kategorijah tveganja, po natančno določenih kriterijih. Tako se teh zadev lotevajo tudi v tujini. Namera, da bi bili vsi v izhodiščih navedeni športi, opredeljeni kot nevarni, kaže na nestrokoven pristop k sicer pereči zadevi.

Pri razvrščanju športov po stopnjah nevarnosti, bo potrebno upoštevati, da nanje vplivajo tudi drugi dajavniki (spol, starost, strokovna usposobljenost v konkretnem športu, okoliščine, posamična ali skupinska aktivnost,...).

Po izkušnjah iz tujine je tam jasno opredeljeno v čigavo breme gre nudenje nujne medicinske pomoči, zdravljenja, rehabilitacije..... Že vrsto let se upošteva za poškodbe mednarodni medicinski indeks NACA, ki ima 7 razredov. V Avstriji je n.pr. zavarovana oseba pri vseh vrstah vzrokov za poškodbo (tudi tistih, ki izvirajo iz športnih dogodkov v prostem času) brez prispevka deležna pomoči za poškodbe razreda NACA od 1 do 3. Za pomoč pri poškodbah razreda od 4 do 7 so samoplačniki. Kadar je poškodba razreda NACA 1 do 3 posledica alkohola, objestnosti, nepripravljenosti,.. je dolžan poškodovani vse stroškem poravnati sam. Dobre izkušnje bi kazalo prenesti v našo zakonodajo. Preglednica o razvrstitvi poškodb nam je dostopna in vam je na razpolago.  

Predvidevamo, da se bo osebam, ki se ukvarjajo s tvegano dejavnostjo priporočalo, da se dodatno zavarujejo. Bo to zavarovanje obvezno ali prostovoljno?

Že l. 2009 ob pripravi prvega reformnega zdravstvenega zakona smo Ministrstvo za zdravstvo opozorili na spodaj navedeno, zato pripombe ponavljamo:

• argumentov za plačevanje zdravljenja športnih poškodb, nastalih pri enostavnih oz. nezahtevnih oblikah planinske dejavnosti (n.pr. hoja, pohodništvo) ni in ga novela ne sme predvidevati,
• sofinanciranje zdravljenja iz lastnega žepa ne sme prizadeti otrok, dijakov, rednih študentov in upokojencev,
• osebe, usposobljene za športno dejavnost, ki pri svojih aktivnostih upoštevajo pravila stroke in zagotavljanja varnosti v tej dejavnosti, ne predstavljajo tvegane dejavnosti,
• osebe, ki poskrbijo za svoje usposabljanje za izvajanje prostočasne dejavnosti in predložijo o tem veljavni dokaz, so deležne stimulativne obravnave oz. če bo obvezno, nižjega zavarovalnega stroška (ali ni tako tudi za osebe, ki opravijo šoferski tečaj?),
• usposobljeni kadri v športnih organizacijah, ki brezplačno izvajajo njihove programe, bi morali biti v primeru nesreče glede sofinanciranja stroškov stimulativno obravnavani (n.pr.okoli 2.000 vodnikov PZS skrbi brezplačno vsako leto za varno izvedbo tisočev izletov, pohodov, taborjenj, planinskih usposabljanj za otroke in odrasle, preventivnih akcij itd, ki se jih udeleži več sto tisoč članov)
• V primeru, da bo zavarovanje nepokritega dela stroškov športnih poškodb obvezno, smatramo za primerno, da zavarovalnice, ki bodo sklepale ta zavarovanja, del prihodkov namenijo preventivni dejavnosti, kjer je ta izkazana.

Planinska zveza Slovenije:
mag. Franci Ekar, predsednik

Odbor za članstvo PZS:   
Danilo Škerbinek, vodja