Ljubljana, 12. april 2010 - Strokovnjaki UKC Ljubljana opozarjajo, da se s pričetkom pomladi poveča tudi aktivnost klopov, ki prenašajo klopni meningoencefalitis. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi, zato je pravočasna zaščita še posebno smiselna.

S pričetkom toplejšega vremena se poveča tudi aktivnost klopov, ki prenašajo povzročitelje lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa, bolezni, ki lahko resno ogrozita človekovo zdravje. Proti lymski boreliozi še ni varnega in učinkovitega cepiva, lahko pa pravočasna zaščita s cepljenjem prepreči posledice, ki jih prinaša okužba z virusom klopnega meningoencefalitisa. Le-ta se prenaša z vbodom okuženega klopa in povzroča virusno bolezen osrednjega živčevja (vnetje možganskih ovojnic in možganovine), lahko pa vodi tudi v ohromelost in v redkih primerih povzroči celo smrt. Težke oblike bolezni  zahtevajo dolgotrajno rehabilitacijo ter izostanek pacienta iz delovnega in socialnega okolja.

Predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, prof. dr. Franc Strle, dr. med., opozarja, da je zaščita pred klopnim menignoencefalitisom v endemičnih deželah, kot je Slovenija, smiselna: »Klopni meningoencefalitis je resna bolezen, ki ne ogroža zgolj našega zdravja v času bolezni, ampak  tudi kakovost našega življenja po prebolelem meningoencefalitisu. Bolezen ne prizadane samo ogroženih  skupin, ki veliko svojega časa preživijo v naravi, ampak lahko doleti vse, ki se gibljejo na prostem. Okuženi klopi so v gozdovih, na obrobju gozdov  in na travnikih, pa tudi v parkih in vrtovih po večjem delu Slovenije. Žal je precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu v Sloveniji še vedno zelo nizka!«

Specialist pediater in infektolog na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja prof. dr. Milan Čižman, dr. med., poudarja, da je zaščita pred okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa priporočljiva za vse, ne glede na starost: "Cepljenje je obvezno za tiste, ki svoj poklic opravljajo v naravi, priporočljivo pa seveda za vse, ki so veliko na prostem. Ob tem pa premalokrat pomislimo tudi na otroke, ki so ravno tako izpostavljeni virusu klopnega meningoencefalitisa in pri katerih lahko bolezen tudi poteka v hudi obliki. Glede na to, da je cepljenje možno opraviti po dopolnjenem enem letu starosti upam, da se bo v prihodnosti večje število staršev odločilo za zaščito svojih otrok."

Pred vbodom klopa in s tem okužbo z virusom KME se je možno zaščititi z repelenti oziroma ustreznimi oblačili, ki pokrivajo veliko kože, kadar se odpravimo v naravo. Najbolj učinkovita zaščita pa je pravočasno cepljenje. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma se opravi v razmaku enega meseca, tretji odmerek, ki je nujen za zagotovitev celovite zaščite, pa sledi čez 9 do 12 mesecev. Kasneje so za zaščito potrebni poživitveni odmerki, prvi po treh letih, vsak naslednji pa na pet let. Po 60. letu starosti si poživitveni odmerki zaradi drugačnega odziva imunskega sistema sledijo na vsake tri leta. Seveda je za posameznika nujno poznavanje svoje cepilne zgodovine.

Dodatne informacije:

Prof. dr. Franc Strle, dr. med., Klinika za inf.bol. in vročinska stanja, 522 21 10

Blanka Šetinc, Služba za odnose z javnostmi, 01 522 32 61 / 031 66 88 59