sobota, 17. april 2010, ob 0. uri
Grossvenediger/ Veliki Benečan 3666 m|
| S Petrom v petek takoj po službi peljeva v Lienz čez Plockenpass in ob sedmih zvečer pri kamnolomu nad Hinterbichlom naloživa svinjsko težke nahrbtnike na rame in začneva s hojo. Večer je lep in sončen. Peš je potrebno do drugega ovinka nad velikim kamnitim mostom (cca 1 uro). Potem pa smuči na noge in po špuri, v višini prve planine se je počasi delal mrak in naenkrat naju zagrne velik oblak in v trenutku sneži, kot za stavo. Snežna ploha v naslednje pol ure nasuje dobrih 5 cm snega. Po dobrih dveh urah prideva na Johhanisshute na 2121 m. Rezervacije nimava in uletiva po balkansko. Šefica zelo grdo pogleda potem pa le najde eno postejo in kavč na hodniku. Kasneje sva pojedla še večerjo in eno pivo, in še eno pivo, in..., kajti pivo je stregla Julija, šolski primer baročne kelnarce. Šefica se je na koncu že zelo smejala in ni bila nič več jezna. Ponoči se zbudim z zlepljenimi usti, dehidriran do konca. Spali smo slabo. Zjutraj ob petih vstane cela koča hkrati, pol šeste je zajtrk in ob šestih štartajo prve skupine. Taktično počakava prvo skupino 16 ljudi, ki reže lepo špuro proti Deffreger haus. Po slabih treh urah pridemo na Deffregerhaus 2963 m. Na poti srečamo več turnih smučark s tour extrem nogami. S koče je štartalo okrog 60 ljudi, kondicijsko slabših je izjemno malo. Nad Defreggerjem smo kmalu na Schartlu in spustimo se na ledenik. Izvečeva vrv in se naveževa v ledeniško navezo. 90% vseh je navezanih. Pod Rainerhornom naju slovaški par nažica in na vrv naveževa še njiju. Meni se je vse bolj poznal naporen večer in nesprespanost dveh noči in le stežka se vlečem. Zadnja ura je naporna. Peter mi pobegne in mi do vrha nabije 15 minut. Vršnih 20 metrov straha po ozkem grebenu je hitro mimo in po debelih treh urah z Defreggerja se slikava na vrhu v lepem sončnem vremenu. Ura je 13h. Ta dan je bilo na vrhu vsaj 100 ljudi. Začne se smuka. 20-30 cm pršiča na ledeniško podlago. Odlično. Na Hohes Aderlu se odločiva, da bova odmučala po direktni varianti po desni strani ledenika Inneres Mullwitz-kess, neposredno pod grebenom Schwarze Ader. Smuka odlično, ozebnik v spodnjem delu pa kar strm, zagotovo 40 stopinj, možni so samo zavoji s skokom. Sonce žge, tokrat imava kremo. Ob treh sva spet na Johannishute, precej zdelana. Spijeva pivo in v slabe pol ure pridrsava do konca snega. Potem pa še pol ure posladka, nošnja smuči in nahrbtnika do kamnoloma. Z opravljenim sva zelo zadovoljna, razmere so bile odlične, Grossvenediger pa odkljukan. Slike so v galeriji.Ožbej |
|
