ponedeljek, 27. september 2010, ob 0. uri
Škrabčeva domačija nas je na prvi jesenski dan, v četrtek, 23. septembra, povabila na literarni, hkrati pa tudi alpinistično obarvan večer. S Tadejem Golobom, novinarjem, pisateljem, alpinistom in letošnjim kresnikovim nagrajencem, se je pogovarjal Viki Grošelj. Izhodišče za njun pogovor je bil nagrajeni roman Svinjske nogice in usoda glavnega junaka Janija Bevka, wannabe umetnika, risarja stripov, ki se pri tridesetih letih sooči z vprašanjem, kdaj se je v njegovem življenju prvič zalomilo. Nista pa se dolgoletna prijatelja, poznata se že 30 let, zadnjih 15 let bolj intenzivno, ostala samo pri tem. Državni prvak v pisanju za leto 2010, kot se je pošalil Golob, je pripovedoval o svojemu otroštvu v Prlekiji, o sebi kot otroku in mladostniku, ki se ni nikoli ukalupljal v standardne okvire, naj si bo to nogometne, kajti treniral je tudi nogomet, plezalske ali ko sedaj pri Playboyu ne želi pisati rumenih vesti, raje dela dolge, poglobljene intervjuje. Vedno je bil sam svoj. Tako tudi danes. Ostaja nekompromisen, sam do sebe zelo pikolovski in skorajda konstantno nezadovoljen. A ravno iz tega morda črpa ideje za svoje pisanje in se trudi biti vedno boljši. Besede in stavke pili, obrača, dokler se mu ne zdijo odlični. Prvo knjigo je posvetil Davu Karničarju in njegovemu prvemu smučarskemu spustu z Everesta, na streho sveta pa se je takrat povzpel tudi sam. Druga njegova velika uspešnica je bila biografija Petra Vilfana, nato knjižica z izborom njegovih najbolj satiričnih kolumn, pa biografija Zorana Predina in šele nato se je posvetil svojemu prvemu romanu Svinjske nogice, ki je izšel lani pri mariborski založbi Litera. Naslednje leto pa že izide njegov prvi mladinski gorniški roman, Zlati zob, ki se dogaja v Logu pod Mangartom in okolici. Na ta mladinski roman ga je napeljala knjiga Bratovščina sinjega galeba, ki jo je prebral še pred vstopom v 1. razred OŠ. Pripravlja tudi knjigo zgodb o otrocih. To so praktično anekdote, v glavnih vlogah pa seveda njuna otroka, Brina in Lovro. »Kako preiti iz gorniškega pisatelja v pravega pisatelja?« je kresnikovega nagrajenca pobaral Viki Grošelj, tudi sam alpinist, Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki, desetimi, pa gorski reševalec, gorski vodnik ter pisec mnogih knjig in publikacij. »Pravi pisatelj? Sam na to ne gledam tako. So le dobre in slabe knjige. Tudi nisem prvi iz gorniških krogov, ki je prešel v drugo zvrst. Igor Škamperle je bil za kresnika kar dvakrat nominiran,« je bil kritičen Golob, ki pleza že več kot dvajset let. Alpinizem pa mu poleg materiala za pisanje daje tudi vzdržljivost in vztrajnost, obe zelo potrebni sestavini pri pisanju in pisateljevanju. Pravi tudi, da ni še nikoli bolje tehnično plezal kot sedaj, čeprav ima še najmanj časa. Za obisk gora mu časa zmanjkuje, zato pa pridno pleza na Vrhniki in rad kolesari. In hudomušno ugotavlja, da so, vsaj po njegovih izkušnjah, možgani velik porabnik energije, saj: »S športom se je možno ukvarjati na prazen želodec, pisat' pa res ne morem lačen.«
Prijeten pogovor dveh prijateljev, ki sta medse v krog zanimivih zgodb spustila poslušalce polnega skednja Škrabčeve domačije, je kar prehitro minil. Večer, ki bi ga bilo prav gotovo škoda zamuditi.
Zdenka Mihelič
Foto: Alenka Mihajlović |
|
