| V maju 2010 je bilo na skupščini izvoljeno novo vodstvo organizacije, ki si je v potrjenem programu dela za eno temeljnih nalog zadalo prilagoditev delovanja in poslovanja Planinske zveze Slovenije zahtevam in potrebam sedanjosti. Osebno sem mnenja, da je naša organizacija predolgo počivala na lovorikah preteklih uspehov in se zanašala na razširjenost in množičnost planinstva. In ravno množičnost planinstva je tista, kjer se odsotnost stalnega prilagajanja razmeram v naši družbi najbolj pozna. V sredini 90. let je bilo v planinsko organizacijo vključenih preko 100.000 članov, danes le malo več kot polovica tega števila oz. 57.000 članov. Drug zaskrbljujoč podatek je, da se obisk planinskih koč, ki predstavljajo jedro planinskega gospodarstva, zmanjšuje ne glede na to, da se obisk gora povečuje. Če k tema dvema dejstvoma dodamo še vedno manjši interes mladih po prevzemu aktivne vloge znotraj naše organizacije, potem lahko zaključimo, da moramo v planinski organizaciji nekaj temeljito spremeniti. S spremembami poskušamo tudi bolj povezati društva in zvezo, saj je prisotna prevelika odtujenost oz. vtis, da zveza ne zadovoljuje potreb društev. Temelje delovanja in poslovanja Planinske zveze Slovenije predstavlja statut, ki bi mu lahko rekli tudi ustava naša organizacije. V zadnjih desetih letih je bil statut večkrat deležen popravkov, a temeljite prenove žal ni bil deležen. V letu 1999 je skupščina po dolgoletni razpravi sprejela Vodila pri delu PZS in PD, v okviru katerih so bila sprejete tudi vsebine, ki bi jih bilo potrebno prenesti v statut, a to ni bilo nikoli izvedeno (nestrankarskost delovanja, mladi kot temelj in prihodnost planinske organizacije, enotna evidenca članov, delovanje čim večjega števila celovitih planinskih društev, avtonomnost delovanja dejavnosti ...). Poleg internih potreb po prilagoditvah so se v zadnjih letih pojavili tudi zunanji vzroki, ki posegajo v temelje delovanja planinske organizacije, kot so: osamosvojitev GRS, zaostritev pogojev glede pridobitne dejavnosti, odprtje Slovenskega planinskega muzeja in sprejetje zakona o planinskih poteh, zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju ter zakona o prostovoljstvu. Zaradi vseh naštetih vzrokov smo se lotili priprave novega statuta in pri tem uporabili različne metode za njegovo čim širšo javno obravnavo. V nasprotju z dosedanjo prakso sprejemanja pravnih aktov smo se odločili za pot v dveh delih. Pripravili smo vsebinska izhodišča za nov statut in s tem v drugi polovici leta 2010 odprli razpravo o temeljnih usmeritvah naše organizacije. Po razpravah v organih PZS ter izvedenih jesenskih posvetih v vseh meddruštvenih odborih smo o izhodiščih razpravljali tudi na izredni skupščini, ki je bila 4. decembra 2010 v Celju. Na skupščini je bilo, prav tako v nasprotju z dosedanjo prakso sprejemanja pravnih aktov, izvedeno tajno glasovanje o štirih vsebinah, ki so bile na jesenskih posvetih deležne deljenih mnenj. Z izvedenim tajnim glasovanjem se je v praksi izkazalo, da lahko PD tudi na takšen neposreden, nedvoumen in jasen način odločajo o pomembnih usmeritvah naše organizacije. Po izvedeni splošni razpravi so bila na izredni skupščini z veliko večino sprejeta vsebinska izhodišča za nov statut in imenovana je bila delovna skupina za pripravo novega statuta. S tem se je začel drugi del naše poti do novega statuta. Delovna skupina je pripravila osnutek novega statuta, ki ga je obravnaval Upravni odbor PZS na svoji 3. seji, ki je bila 3. februarja 2011 v Mojstrani. Splošna ugotovitev upravnega odbora je bila, da je osnutek statuta realen odraz sprejetih vsebinskih izhodišč in kot takšen primeren za nadaljnjo javno obravnavo. Zato skladno s sklepi skupščine in upravnega odbora ODPIRAM JAVNO RAZPRAVO o osnutku Statuta PZS, ki bo odprta do petka, 11. marca 2011, do 12. ure. V tem času bodo izvedeni tudi posveti po meddruštvenih odborih planinskih društev, in sicer na način, da bodo javne obravnave združene za dva meddruštvena odbora skupaj. S tem želimo doseči večjo stopnjo prenosa mnenj in stališč med planinskimi društvi ter racionalizacijo postopkov javne obravnave. Kvalificirane predlagatelje, to so planinska društva, meddruštveni odbori planinskih društev, komisije PZS in predsedstvo PZS, prosim, da pisna dopolnila z obrazložitvami (upoštevajte navodila v 5. točki (Postopek in način obravnave) gradiva o osnutku statuta) posredujete na:
• el. naslov: info@pzs.si z naslovom sporočila »Dopolnila k osnutku Statuta PZS« ali na
• naslov: Planinska zveza Slovenije, Delovna skupina za pripravo statuta, p.p. 214, 1001 Ljubljana. Po izvedeni javni razpravi bo vsa pridobljena pisna dopolnila z obrazložitvami delovna skupina za pripravo statuta obravnavala, se do njih opredelila in za 4. sejo upravnega odbora pripravila prvi predlog Statuta PZS. Po obravnavi na seji upravnega odbora bo predlog statuta objavljen v gradivu za skupščino, kjer bo tudi določen postopek, kvalificirani predlagatelji in terminski roki za posredovanje amandmajev. O amandmajih in o celotnem besedilu novega statuta boste društva odločala na skupščini, ki bo 7. maja 2011 v Kočevju. Lep planinski pozdrav! V Šoštanju, 10. februar 2011 Bojan Rotovnik,
predsednik PZS
Osnutek novega Statuta PZS (v wordu) in v pdf.
Sedanji Statut PZS.
Častni kodeks slovenskih planincev.
Tirolska deklaracija o dobri praksi v gorskih športih.
Javna razprava traja do petka, 11. marca 2011, do 12. ure. |
