nedelja, 13. februar 2011, ob 0. uri
Veliki Oltar skozi Grlo oziroma Kačji jezik, skoraj|
V soboto zvečer sva z Dejanom zavihtela po poznani poti do bivaka na Aku.
Bivakirala sva prvi krat, zato nas gosta megla ni ustavila. Pošteno sva
zakurila in zavila, kajti pričakovala sva da bo zelo mraz. Izkazalo se je
ravno obratno, zjutraj sva rjavo zapečena odhitela do treh macesnov, in
naprej po prejšnji teden zgaženih stopinjah. Med tednom je te kraje
verjetno obiskal še en turni smučar. Izpod Jugove grape sva odtavala proti
vrhu krnice v desno. Tam se nam je razodel prehod Kačji jezik, a žal le za
dve minuti. Megla je zopet zakrila pogled nanj, zato sva se odločila, da
ne bova nadaljevala. Ko sva se spuščala nazaj je začelo še snežiti. Baje
da v tretje gre rado. Bomo videli! Egon
Opis je poslal tudi sopotnik Dean:
Ker je Egon prejšnjo nedeljo pri pristopu na Dovški križ izpadel iz ekipe, so ga to nedeljo močno srbeli podplati. Dvoglasno sva se odločila da starava v soboto ob 18 popoldne iz Ajdovščine. Ob desetih in pol v soboto zvečer sva v gosti megli končno našla bivak III. Po odprtju vrat sva skrajno presenečena, bivak je kot hotel. Zakuriva in polniva peč z drvmi do onemoglosti. Čez dobri dve uri se odpraviva spat, Egon ponoči še enkrat naloži drva v peč. Ob treh zjutraj je v bivaku kot v savni, sem moral odpret okno.
Zaradi megle zjutraj spiva do sedme in ob pol sedmih se končno odpraviva na Veliki Oltar. Mimo treh Macesnov na zgornja snežišča me Široko pečjo in Oltarjem, ter naprej pod steno Velikega Oltarja gre kot po maslu. Egona res močno srbijo podplati in tempo je kar hud. Ob deseti in pol sva že pod steno Velikega Oltarja vendar zaradi megle ne vidiva prehodov v steni zato se modro odločiva, da pojeva panin. » Mogoče pa se v tem času megla odpre« To se ni zgodilo in odšla sva v dolino. Ob dveh sva že v dolini. Ker nisva dosegla cilja ter enkratno doživetje z bivakom bova to sigurno ponovila. Seveda ste vabljeni tudi vsi ostali. Dean
|
|
