sreda, 16. februar 2011, ob 0. uri
Jakob Aljaž odkupil vrh Triglava za 1 goldinar - KOLIKO je to?|
Dovški župnik Jakob Aljaž je 15. aprila 1895 z občinama Dovje in Mojstrana sklenil kupno pogodbo o odkupu zemljišča vrh Triglava za 1 goldinar.
Takole je med drugim zapisano v kupni pogodbi, ki jo skupaj z ostalim arhivskim gradivom (tudi kupno pogodbo iz leta 1900 o nakupu zemljišča, kjer danes stoji Aljažev dom v Vratih) od 3. februarja 2011 hrani Slovenski planinski muzej:
"Občini Dovje in Mojstrana prodasta od svoje parcele št. 1484/1 kat. občine Dovje tisti del ležeč proti Primorskem t. j. do primorske meje in do meje Studor (Srednja vas, Bohinj), ki se imenuje 'špica' 'Velikega Triglava' okoli trianguluma ali piramide v obsegu 16 kvadratnih metrov, to je 4 metre na dolgost in 4 metre na širokost, gospodu Jakobu Aljaž in ta kupi od njih navedeni del parcele št. 1484/1 kat. občine Dovje zakupnino v znesku 1 gl t. j. eden goldinar v last."
Koliko pa je sploh en goldinar, kakšno vrednost je imel ta (simbolični) znesek odkupa?
Podpredsednica Slavica Tovšak, doktorica znanosti s področja zgodovine in direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, mi je posredovala tole zanimivo primerjavo vrednosti:
"1 goldinar je enako 20 grošev ali 60 krajcarjev (stari način) ali 100 krajcarjev (novi način).
Steklenica kisle vode velja 24 kr, ca. 4 steklenice so stale 1 goldinar (novi način).
Dninar dela 1 dan in zasluži vsak dan 90 kr; kar je skoraj 1 goldinar.
Tesar je zasluži na dan 85 kr, torej na mesec kakih 23 goldinarjev, kar je manj, kot je stal plašč.
1 bokal vina 36 krajcarjev, 1 hleb kruha 12 krajcarjev."
Za 1 goldinar, za kolikor je Jakob Aljaž odkupil vrh Triglava - špico, se je torej dalo kupiti približno 4 steklenice kisle vode, ali malo manj kot tri bokale vina, ali pa nekako 8 hlebov kruha.
Čeprav je bil vrh odkupljen po simboličnem znesku pa je njegova današnja vrednost neprecenljiva.
Pripravila Zdenka Mihelič
Prva stran originalne pogodbe o nakupu zemljišča vrh Triglava (15. april 1895); po odkupu je kupec Jakob Aljaž še istega leta tam postavil Aljažev stolp in vanj dal tudi vpisno knjigo. |
|
