OBRAZLOŽITEV K PREDLOGU STATUTA PLANINSKE ZVEZE, OKTOBER 2011
Na podlagi sklepa Upravnega odbrora PZS z dne 22. 9. 2011 je delovna skupina za pripravo Statuta PZS pripravila predloženo besedilo predloga statuta, ki ga je UO PZS obravnaval na 7. seji 27. 10. 2011.
Sestavni del analize postopka spreminjanja statuta, ki jo je UO PZS obravnaval na 6. seji 22. 9. 2011, je bil tudi predlog rokovnika in čeprav rokovnik formalno ni bil sprejet, je prav, da se vsi čutimo zavezani k njegovemu spoštovanju. Po tem rokovniku je bilo predvideno, da bo besedilo predloga statuta dokončno sprejeto na seji UO PZS 3. 12. 2011, obenem pa je bilo delovni skupini naloženo, da že za sejo 27. 10. 2011 pripravi predlog statuta. Navedeno pomeni, da imamo vsi skupaj še mesec dni dodatnega časa, da si o predlaganih rešitvah temeljito izmenjamo mnenja, vidimo, ali je potrebno kaj še izboljšati ali dodati, nato na novembrski seji UO PZS spremljamo čimbolj usklajen predlog.
Glede na takšen rokovnik UO PZS na seji 27. 10. 2011 ni določil končnega besedila predloga statuta, temveč bo to storil šele 3. 12. 2011. V času do 18. 11. 2011 pa bo delovna skupina sprejemala predloge za spremembe in dopolnitve predloženega besedila statuta. V tej fazi še ni potrebno vlagati amandmajev, čas za to bo po 3. 12. 2011 pa vse do 3. 2. 2012. Kljub temu pa naj bodo predlogi za morebitne spremembe in dopolnitve čimbolj konkretni, po možnosti že takšni, da bodo vsebovali besedilo predlagane rešitve.
Čas do 18. 11. 2011 kaže izkoristiti za odpravo morebitnih nejasnosti, pa tudi za izboljšanje predlaganih rešitev.
Delovna skupina za pripravo Statuta PZS poziva planinska društva ter organe in funkcionarje PZS, da do navedenega datuma posredujejo svoje predloge:
- na el. naslov statut@pzs.si ali
- na naslov: Planinska zveza Slovenije - DS za Statut PZS, p. p. 214, 1001 Ljubljana.
ODGOVORI NA VLOŽENA DOPOLNILA
Glede na to, da je imela delovna skupina nalogo, da še posebno pozornost nameni tistim določbam predloga Statuta PZS iz maja 2011 glede katerih so bila za skupščino v Kočevju vložena dopolnila, v nadaljevanju podajamo podrobnejša pojasnila glede tega, kako so bila pri pripravi besedila novega predloga Statuta PZS ta dopolnila upoštevana.
K 2. členu
Planinska društva PD Podpeč Preserje, PD Horjul, PD Cerknica, PD Sveti Vid iz Notranjega MDO (v nadaljevanju predlagatelji iz MDO Notranjske) ter PD Črna na Koroškem, PD Mežica, PD Ravne na Koroškem, PD Ribnica na Pohorju, PD Dravograd, PD Bricnik Muta, RPD Dolga pot Dravograd in PD Mislinja iz MDO PD Koroške (v nadaljevanju predlagatelji iz Koroškega MDO PD) so predlagali črtanje stavka „Angleški prevod imena PZS je Alpine Association of Slovenia."
Dopolnitev so utemeljevali s tem, da je statut akt, ki ureja delovanje članic in ustanoviteljic PZS ter organov, ki skrbijo za nemoteno uresničevanje pravic in obveznosti članic, zaradi česar je poimenovanje PZS tudi s tujim jezikom nepotrebno. Statut se sprejema za območje Slovenije kjer je pogovorni in uradni jezik slovenščina, slovenski jezik pa je tudi eden od uradnih jezikov Evropske unije.
Tudi v novem predlogu Statuta je ohranjena določba, da je angleški prevod imena PZS Alpine Association of Slovenia. Ta določba v ničemer ne posega v to, da je v Sloveniji uradni jezik slovenščina. S to določbo želimo povedati zgolj to, s kakšnim imenom PZS nastopa v mednarodnem sodelovanju. Za predlagano rešitev govorijo tudi praktični razlogi, saj se v praksi pojavilo več različnih prevodov imena, zato je prav, da se določi le en uraden prevod imena, takšna določba pa sistemsko prav gotovo sodi v Statut PZS. Tudi na članskih izkaznicah imamo že več kot 15 let natisnjen tudi angleški naziv Planinske zveze, angleški prevod imena pa je tudi na izkaznicah vodnikov PZS, uporablja se v mednarodni korespondenci, na seznamu članov UIA in podobno. Uporaba angleškega imena uradnega naziva je tudi pogosta praksa tujih planinskih zvez.
K 12. členu
Predlagatelji iz MDO Notranjske in Koroškega MDO PD so predlagali, da se v 12. členu med naloge PZS doda tudi vodenje in usklajevanje dejavnosti urejanja planinskih poti. Predlog so utemeljili z velikim pomenom te dejavnosti.
Delovna skupina je dopolnilo upoštevala, ne glede na to, da je dejavnost urejanja planinski poti zajeta že v točki m v okviru določbe o skrbi za planinske objekte, naprave in oznake.
K 14. členu
Predlagatelji iz MDO PD Notranjske in Koroškega MDO PD so predlagali, da se doda nov drugi odstavek, s katerim bi se določilo, da se s pridobitno dejavnostjo pridobljena sredstva namenijo za dejavnost PZS. Pri tem so se sklicevali na določbo Zakona o društvih o tem, da se tako pridobljena sredstva lahko uporabijo le za dejavnost društva ali zveze.
Delovna skupina takšne določbe ni vključila v 14. člen, saj je že vsebovana v tretjem odstavku 55. člena, ki določa, da se ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov premoženja uporabi izključno za uresničevanje ciljev in izvajanjem nalog PZS. Navedeno pomeni, da je za dejavnost PZS potrebno uporabiti vsa sredstva, ne le tista, ki so pridobljena s pridobitno dejavnostjo.
K 27. členu
PD Črnuče, PD Vevče, PD Saturnus, PD Polje, PD Viharnik, PD Delo, PD Iskra Ljubljana, PD RTV, PD Šmarna gora, PD Drago Bregar in PD Obrtnik iz MDO PD Ljubljane (v nadaljevanju predlagatelji iz MDO PD Ljubljane) so predlagali, da se določba točke e prvega odstavka o tem, da skupščina odloča o odtujitvi nepremičnega premoženja PZS vrednega več kot 25.000 EUR spremeni tako, da se ta znesek zniža na 10.000 EUR. Navedli so, da je znesek 25.000 EUR previsok, saj lahko pride do odtujitve že pri nekoliko nižjih zneskih, zato naj bo ta znesek 10.000 EUR.
Delovna skupina ugotavlja, da je bilo že v do sedaj veljavnem statutu zapisano, da skupščina odloča o odtujitvi nepremičnega premoženja PZS vrednega več kot 25.000 EUR, zato pri predlogu statuta ne gre za nobeno novost. Dosedanja praksa ni pokazala, da bi bilo potrebno to vrednost znižati. Ni videti utemeljenega razloga zakaj UO PZS ne bi mogel tudi v bodoče odločati o odtujitvi nepremičnega premoženja vrednega manj kot 25.000 EUR. Takšno pristojnost UO PZS je sedaj povsem jasno opredeljena v novi točki 32. člena statuta.
K 28. členu
PD Škofja Loka, PD Kranj, PD Srednja vas v Bohinju (v nadaljevanju predlagatelji iz MDO Gorenjska) so predlagali, da se v 2. odstavku črta možnost, da predsednik PZS zaustavi odločitev organov iz 36. člena (nadzorni odbor PZS) in 37. člena (meddruštveni odbor planinskih društev) tega statuta do prve naslednje seje UO PZS, če meni, da so v nasprotju z zakonom ali tem statutom.
Delovna skupina je to dopolnilo v celoti upoštevala, tako da predsednik PZS sedaj ohrani le pooblastilo, da začasno (do prve naslednje seje UO PZS) zaustavi odločitev kakšne od komisij ali stalnih odborov PZS. Nadzorni odbor je samostojni organ, ki dejansko odgovarja skupščini in bi bila nesistemska rešitev, če bi predsednik PZS lahko zadržal odločitev nadzornega odbora.
MDO je hkrati organ PZS in društev, zato bi zadržanje odločitev lahko prišlo v poštev le glede tistih pristojnosti, ki jih je na MDO prenesla zveza, ne pa glede tistih odločitev, ki pomenijo izvrševanje lastnih pristojnosti. Glede navedenega je tudi po prepričanju delovne skupine najbolj smotrno, da se tudi glede MDO opusti možnost predčasnega zadržanja odločitev.
K 30. členu
Predlagatelji iz MDO Gorenjska so predlagali, da se za predsedstvo PZS uporablja izraz Izvršilni odbor PZS. Predlog so utemeljevali s tem, da je glede na naloge, ki so opredeljene v 30. členu to izvršilni organ, ter da predsedstvo s svojimi pristojnostmi degradira pomen UO in predsednika, ki se oba volita na skupščini in ji odgovarjata.
Delovna skupina meni, da preimenovanje predsedstva v izvršilni odbor ni smotrno, zato je tudi v predlogu statuta PZS za skupščino v aprilu 2012 ohranjen izraz predsedstvo. Menimo, da je potrebno krepiti prepoznavnost in identiteto organov PZS, česar s preimenovanjem organov ni mogoče zagotavljati. Zgolj to, da ima predsedstvo tudi izvršilne funkcije ne more biti razlog za preimenovanje. Z ohranitvijo dosedanjega poimenovanja organa želimo slediti tradiciji in enotnemu konceptu poimenovanja organov PZS, na drugi strani pa želimo formalizirati dosedanjo dejansko vlogo predsedstva, ter povečati operativno sposobnost poslovanja PZS, kar je ena temeljnih postavk statuta. Iz istih razlogov je bila opuščena prvotna ideja o preimenovanju MDO v podružnice.
Predlagatelji iz MDO Ljubljana so predlagali, da se v 3. odstavku točka d spremeni tako, da se določi da predsedstvo skrbi za izvedbo programskih smernic skupščine PZS, in ne programskih smernic predsednika PZS, kot je zapisano v predlogu statuta. Dopolnitev so utemeljevali s tem, da v 28. členu med nalogami predsednika PZS ni določeno, da pripravlja kakršnekoli smernice PZS. Štejejo, da je predsedstvo organ, ki predvsem opravlja naloge iz točke a 3. odstavka 30. člena, to je, vodi operativno izvedbo vsebinskega in finančnega programa PZS, sklepov skupščine in sklepov PZS.
Delovna skupina ugotavlja, da dopolnila ni bilo mogoče vgraditi v nov predlog statuta. Skupščina PZS namreč ne sprejema programskih smernic, temveč sprejema programska vodila, kakor je določeno v 12. členu statuta PZS. Programske smernice pa bo v postopku kandidature predložil kandidat za predsednika in te smernice v primeru izvolitve postanejo sestavni del programa PZS, za njegovo izvajanje pa mora skrbeti tudi predsedstvo PZS.
Predlagatelji iz MDO Notranjske, MDO Koroške in MDO PD Ljubljane so predlagali, da se pristojnost predsedstva PZS za odločanje in izvrševanje finančnega programa za posamezno programsko sestavino zniža z zneska 5.000,00 na znesek 3.000,00. Menili so, da je neprimerno, da bi o tako visokem znesku odločalo predsedstvo in da naj o zneskih nad 3.000,00 odloča UO PZS.
V predlogu statutu je delovna skupina ohranila znesek 5.000,00, saj menimo, da bi bilo neoperativno za vsak tak nižji znesek sklicevati sejo upravnega odbora ali pa z realizacijo čakati od ene seje UO PZS do druge.
K tretjemu odstavku 30. člena so predlagatelji iz MDO PD Notranjske in MDO PD Koroške predlagali, da se pristojnosti za izbiro neodvisnega revizorja, za odločanje o upravljavcih za nepremičnine, ki so v lasti PZS ter za odločanje o drugih aktih, ki niso v pristojnosti skupščine UO PZS ali komisij, prenesejo od predsedstva PZS na UO PZS. Predlog so utemeljevali s tem, da podpredsedniki, ki sestavljajo predsedstvo, pomagajo predsedniku PZS pri njegovem delu in v dogovoru z njim opravljajo posamezne zadeve iz njegovega delovnega območja ter da predsedstvo samo izvaja sklepe UO PZS in je posvetovalni organ predsednika.
Delovna skupina meni, da gre pri izbiri neodvisnega revizorja ter odločanju o upravljavcih nepremičnin, ki so v lasti PZS, za izrazito operativne naloge in tekoče delo, za katerega ne bi bilo primerno, da bi ga prenesli na UO PZS. Izbira revizorja je izrazito tehnično vprašanje, saj morajo revizorji delo opraviti neodvisno in pošteno že na podlagi določb zakona in v skladu s stroko. Na neodvisnost revizije zato ne vpliva način izbire revizorja. Imenovanje upravljavcev za nepremičnine je v tesni povezavi s sprejemom letnega načrta upravljanja. Ker gre za pogodbeni in operativni odnos, ki zahteva sprotno usklajevanje in ne trpi odlašanja, je primerno, da to ostane v pristojnosti predsedstva PZS. V pogojih izrazite razvejanosti delovanja PZS predsedstva ni mogoče šteti zgolj za posvetovalni organ, temveč mora nujno prevzemati tudi operativne naloge. Nesmiselna pa bi bila rešitev, da o aktih, ki niso v pristojnosti UO PZS odloča UO PZS, kar bi bila posledica dopolnila k 30. in 32. členu predloga Statuta PZS.
K 31. členu
Predlagatelji iz MDO PD Notranjske, MDO PD Ljubljane, MDO PD Koroške in MDO PD Gorenjske so predlagali, da UO PZS sestavljajo predsednik PZS, podpredsedniki PZS, do štirje člani izvoljeni na skupščini ter predsedniki MDO PD. Takšno dopolnilo se je od predloga razlikovalo v tem, da je ta predvideval do 10 članov izvoljenih na skupščini ter da so predsedniki MDO PD potrjeni na skupščini. Dopolnilo so utemeljevali s tem, da interes društev v UO PZS predstavljajo predsednik MDO PD in da zato ni potrebe, da bi še dodatno volili 10 članov ter da je nepotrebno ponovno potrjevanje predsednikov MDO PD na skupščini, saj ti že imajo svoj mandat ter.
Delovna skupina je dopolnilo delno upoštevala in predlaga kompromisno rešitev, po kateri ob predsedniku PZS, podpredsednikih PZS ter predsednikih MDO PD upravni odbor sestavlja tudi do sedem članov, izvoljenih na Skupščini PZS. Delovna skupina meni, da takšna sestava UO PZS zagotavlja ustrezno povezavo med skupščino, kot najvišjim organom zveze in upravnim odborom. Število članov UO PZS, izvoljenih na skupščini, ne sme biti le simbolično, temveč mora tudi po deležu zagotavljati ustrezno reprezentativnost. UO PZS je v času med dvema skupščinama najvišji organ PZS, zato je za njegovo legitimnost potrebno, da je na skupščini neposredno izvoljen ustrezno velik del članov. Obenem je takšen predlog, vsaj deloma upošteva tudi željo predlagateljev dopolnila, da organi po svojem številu ne bi bili preobsežni.
K 32. členu
Razlogi, ki veljajo za ohranitev pristojnosti predsedstva, da odloča o izbiri revizorja in o upravljavcih nepremičnin, ki so v lasti PZS (glej pojasnilo k dopolnilu na tretji odstavek 30. člena), veljajo tudi za odločitev, da se ta pristojnost ne prenese na UO PZS, kar so predlagali isti predlagatelji.
Predlagatelji iz MDO PD Ljubljana so predlagali črtanje določila, da UO PZS odloča o merilih za razvrščanje društev v prednostne skupine in seznamu razvrščenih društev. Šteli so, da je vsako razvrščanje diskriminatorno, da so društva v zvezo včlanjena kot enakopravni subjekti.
Delovna skupina tega dopolnila ni mogla upoštevati, saj je to določbo potrebno razumeti v povezavi s 16. členom, po katerem za včlanitev v PZS zadošča izpolnjevanje zakonskih meril. Ob tako široko odprtih vratih je potrebno vzpostaviti sistem, ki bo prepoznal aktivnejša in vsebinsko širša društva. Res je, da zaenkrat meril še ni, vendar ta tudi ne sodijo v statut. Nobenega dvoma pa ni, da bo pri teh merilih potrebno upoštevati vzpodbujanje dela v odsekih, vključenost v organe PZS in MDO PD ter podobno. Takšno določbo je v statutu potrebno ohraniti tudi glede na predvidene spremembe pri delitvi članarine, kakor so bile obravnavane na 6. seji UO PZS.
Predlagatelji iz MDO PD Notranjskega in Koroškega MDO PD so predlagali, da se pristojnost odločanja o izvrševanju finančnega programa za posamezno programsko sestavino do višini 5.000,00 EUR prenese med pristojnosti UO PZS oziroma da se ta določba v 30. členu črta. Predlog so utemeljevali s tem, da je upravni odbor PZS tisti, ki je pooblaščen za opravljanje PZS, da je znesek previsok in da nikjer ni definirano, kdo odloča o vrednosti med 5.000,00 in 25.000,00 EUR.
Delovna skupina tega predloga ni upoštevala iz razlogov, ki so navedeni zgoraj v zvezi z vsebinsko enakim dopolnim k 30. členu statuta.
Zaradi jasnosti glede pristojnosti pa je delovna skupina delno upoštevala predlog MDO PD Ljubljane, da se med pristojnostmi upravnega odbora posebej navede, da odloča tudi o prodaji nepremičnega premoženja v vrednosti do 25.000,00 EUR, pri čemer ni potrebno, da se postavlja spodnja meja v višini 3.000,00 EUR, kakor je bilo to predlagano v dopolnilih. Predsedstvo PZS namreč ni pooblaščeno, da bi odločalo o kakršnikoli prodaji nepremičnega premoženja, znesek 3.000,00 oziroma 5.000,00 EUR po predlogu statuta, se nanaša na odločanje o izvrševanju finančnega programa za posamezno programsko sestavino in ne na odločanje o prodaji nepremičnin.
K 34. členu
Predlagatelji iz MDO PD Notranjske in MDO PD Koroške so predlagali, da se v petem odstavku število članov izvršnih odborov komisij omeji na 9 članov, namesto na 12 članov, kot je navedeno v predlogu statuta ter da se črta določbo o tem, da je članstvo v izvršnem odboru nezdružljivo s članstvom v strokovnem odboru.
Predlog so utemeljevali s tem, da je število do 12 veliko preveč za posamezni izvršilni odbor komisije, da pa se število članov zmanjšuje operativno z dela teh organov ter da je določbo o nezdružljivosti nejasna.
Delovna skupina dopolnila ni sprejela, saj je 12 članov izvršnega odbora zgolj zgornja meja, ki v veliki večini primerov ne bo dosežena. Ta zgornja meja pa je potrebna zaradi posebnega položaja mladinske komisije. Zgornja meja je v dopolnilu je določena arbitrarno, brez upoštevanja posebnosti posameznih komisij. Statut je bil v tem delu oblikovan na podlagi mnenj vodstev komisij in ravno z določitvijo razpona komisijam še vedno dopušča, da se organizirajo tako, kot same menijo, da bo za njihovo delo najbolj učinkovito. Upoštevanje dopolnila bi pomenilo, da mladinska komisija ne bi mogla nadaljevati z delom na podlagi veljavnih aktov.
K 37. členu
Predlagatelji iz MDO PD Gorenjske so predlagali takšno preoblikovanje tega člena, da ne bi več vseboval določbe o številu MDO PD, kakor tudi ne določbe drugega odstavka o sestavi MDO PD in tretjega odstavka o dolžnosti poročanja društvom in PZS. Predlog so utemeljili s tem, da je MDO PD organ planinskih društev in ne PZS. Pristojnosti, medsebojne obveznosti in organiziranost je določena s Pravilnikom o organizaciji in delu MDO PD. Planinska društva suvereno voljo predsednika in organe MDO PD in jim podeljujejo mandat, UO PZS pa vsakič na prvi seji lahko le ugotovi, kdo je predsednik MDO PD, ki je z izvolitvijo pridobil status člana UO PZS.
Delovna skupina predloga dopolnila ni vključila v statut, saj meni, da je potrebno določiti tako število MDO PD-jev, pri čemer je upoštevala zatečeno stanje in možnost nadaljnjega razvoja. Menimo tudi, da je potrebno opredeliti minimum sestave MDO PD, kar določila predloga Statuta PZS prav tako omogočajo. Te opredelitve v Statutu PZS določajo osnovne pogoje za pripravo Pravilnika o delu MDO PD, kar je tudi določeno v Vodilih za delo PZS in PD. Ta določajo, kaj naj vsebuje Pravilnik: cilje, namen in načela združevanja v MDO PD, pogoje in proceduro pri preoblikovanju. Menimo, da je nujno MDO PD opredeliti kot organ v sestavi PZS, prav tako je tudi dolžnost MDO PD-jev, da o svojem delu poročajo tako društvom, kot PZS.
Delovna skupina je upoštevala predlog predlagateljev iz MDO PD Notranjske, da se vsebina 49. člena o območju MDO PD prenese v 37. člen.
K 38. členu
Predlagatelji iz MDO PD Notranjske, MDO PD Ljubljane in MDO PD Koroške so predlagali črtanje določbe, da predsedniku MDO PD mandat pred nastopom funkcije podeli skupščina PZS z ugotovitvenim sklepom. Predlog so utemeljevali s tem, da mandat potrdijo člani MDO PD na seji, na kateri je bil predsednik izvoljen ter da potrjevanje na skupščini krati pravice društev in daje nezaupnico predsednikom društev, ki so volili.
Delovna skupina je dopolnilo upoštevala, saj zadošča, da upravni odbor na prvi seji po skupščini ugotovi svojo sestavo, ki vključuje tudi predsednike MDO PD. V 38. členu smo tudi predlagali, da se izrecno določi, da je mandat predsednikov MDO PD usklajen z mandatom članov UO PZS, kar je v skladu s prvotno predlagano rešitvijo, da društva predsednika MDO PD izvolijo na podlagi predhodno izvedenega enotnega kandidacijskega postopka za volitve članov UO PZS.
Delovna skupina pa ni mogla upoštevati, da se v celoti črta 38. člen statuta, kar je bila vsebina dopolnila predlagateljev iz MDO PD Gorenjske. Tudi Statut PZS mora vsebovati vsaj osnovne določbe o vodenju MDO PD, glede na to, da so MDO PD tudi organi v sestavi PZS. Navedeno pa niti ni statutarna materija, temveč je sprejetje takšnega ugotovitvenega sklepa uredi v poslovniku.
Delovna skupina je upoštevala dopolnilo predlagateljev MDO PD Ljubljana, da se v petem odstavku posebej opredeli, da PZS finančna sredstva za izvajanje programa MDO PD zagotavlja v okviru finančnega načrta, čeprav je bilo tudi ob dosedanji dikciji povsem jasno, da se ta sredstva lahko zagotavljajo le na podlagi ustrezno sprejetih aktov.
K 44. členu
Predlagatelji iz MDO PD Notranjske so predlagali, da se ohrani dikcija do sedaj veljavnega statuta, to je, da skupščina sklepa veljavno, če je navzočih več kot polovico glasov za odločanje in da se skupščina preloži za pol ure, če je ob napovedani uri nesklepčna, nato pa se lahko sklepa, če je navzoča vsaj tretjina glasov.
Delovna skupina meni, da je rešitev iz predloga statuta ustrezna, saj ni potrebno, da bi skupščina počakala pol ure in da bi se seja nato lahko nadaljevala z zmanjšanim kvorumom. Zaradi navedenega skupščina že ob napovedani uri lahko veljavno odloča, če je prisotna vsaj tretjina delegatov.
K 48. členu (sedaj 51. člen)
Predlagatelji iz MDO PD Notranjske in MDO PD Koroške so predlagali, da se s statutom določi, da mora predsednik sklicati UO PZS najmanj petkrat letno, namesto predlaganja določbe o štirih sklicih. Predlog so utemeljevali s tem, da so seje predolge in prenatrpane z gradivom.
Delovna skupina meni, da ni potrebno, da bi s statutom predpisali večjo število sej upravnega odbora. Kolikor je bilo to potrebno, so bile tudi v preteklosti več kot štiri seje letno in tako bo tudi v bodoče.
K 49. členu predloga z dne 31. 3. 2011
Predlagatelji iz MDO PD Notranjske predlagajo, da se ta določba prenese v 37. člen, kar smo upoštevali v novem drugem odstavku 37. člena, saj je smotrno, da se celotna vsebina uredi v enem členu.
Posledično dosedanji 50. člen sedaj (volitve varuha pravic gora) postane 49. člen. Ustrezno se preštevilčijo tudi drugi členi.
K 56. členu (sedaj 58. člen)
Predlagatelji iz MDO PD Notranjske in MDO PD Koroške so predlagali, da se črta določba, da mandatna doba generalnega sekretarja traja do prenehanja mandata predsednika PZS in da generalni sekretar po izvolitvi novega predsednika PZS svoje naloge opravlja kot vršilec dolžnosti do imenovanja novega generalnega sekretarja. Oboji te določbe ocenjujejo za nesmiselne, češ da bi se lahko zgodilo, da bi zaradi odstopa predsednika moral odstopiti tudi generalni sekretar.
Delovna skupina tega dopolnila pri pripravi predloga statuta ni upoštevala. V besedilo statuta je vnesen čisti mandatarski princip pri izvolitvi predsedstva PZS. Generalni sekretar je del ekipe vodstva PZS, je vsakodnevna vez s strokovno službo in je po analogiji z javno upravo nekakšen državni sekretar, odgovoren predsedniku PZS. Pričakovati je, da bo dober predsednik PZS vodil PZS dva mandata, enako velja tudi za generalnega sekretarja, to je primer očitnega zavajanja, saj je zaradi normalnega poslovanja zveze določeno, da GS opravlja svojo nalogo, dokler ni potrjen nov ali ponovno potrjen prejšnji GS.
K 58. členu (sedanji 60. člen)
Predlagatelji iz MDO PD Notranjske in MDO PD Koroške predlagajo, da se četrti odstavek tega člena črta in da naj bo navedeno določilo sestavni del akta o sistematizaciji del in nalog strokovne službe PZS.
Delovna skupina tega dopolnila ni vključila v nov predlog statuta.
Učno središče v okviru strokovne službe PZS se postavlja na novo in bo pomembna enota, ki bo krepila kakovost dela, višji nivo znanja in usposabljanja planinskih strokovnih kadrov.
Zato je zelo pomembno, da je ta strokovna zahteva zapisana v Statutu PZS, saj gre za karierni pristop kadrovanja v planinski organizaciji.
Podobna merila imajo tudi druge alpske planinske zveze, ki imajo večje profesionalne strokovne time, kot pripravljalce in soizvajalce usposabljanja planinskih kadrov.
Ta določba se nanaša na strokovno delo na področju mladih, vodništva, planinskih poti torej na področju planinske stroke, ki ima razvit sistem usposabljanja do inštruktorske ravni. Z dodatnim dvigom usposobljenosti zaposlenih v strokovni službi PZS, bo ob izpolnjevanju pogojev splošne izobrazbe, strokovna služba, še kakovostno izboljšana. S tem ustvarjamo pogoje, da bi strokovni delavec, ki dela na področju strokovnih kadrov, imel vsaj enako, oz. višjo stopnjo strokovne planinske izobrazbe, od tečajnikov!
UPOŠTEVANJE PRIPOMB UE LJUBLJANA TER DOLOČIL NOVEGA ZAKONA O DRUŠTVIH
Delovna skupina je, razen zgoraj navedenih sprememb v ta predlog statuta vnesla tudi spremembe na podlagi predhodnega mnenja UE Ljubljana. Tako je bila v 12. členu črtana zadnja vrstica o tem, da PZS opravlja še druge naloge, ki jih sprejme skupščina PZS. Po mnenju OE zveza ne more opravljati nalog, ki jih ni uvrstila v svoj statut, čeprav bi jih določila skupščina kot najvišji organ.
V 27. členu je bilo prav tako na opozorilo UE dodana pristojnost skupščine, da sprejme pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju. Posledično je ta pristojnost črtana pri upravnem odboru (32. člen). V drugem odstavku 38. člena je bila črtana beseda „praviloma" v določbi, da mora predsednik MDO PD na UO PZS praviloma predstaviti stališča in interese društev, ki so vključena v MDO.
Podrobneje smo uredili določbe o volitvah organov PZS, saj menimo, da ni ustrezno, da je način volitev prepuščen poslovniku. Tako predlagamo, da se v statutu povsem jasno zapiše, da se volitve predsednika in podpredsednika PZS opravijo na podlagi enotne liste, kar pomeni, da se hkrati glasuje o predsedniku in listi kandidatov za podpredsednike. Predlagamo, da se pri volitvah članov UO PZS določi, da je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največje število glasov. V kolikor bo predlog statuta sprejet, navedeno pomeni, da bo izvoljenih tistih 7 kandidatov, ki bodo prejeli največje število glasov.
V predlog statuta smo tudi vključili možnost, ki jo je prinesla novela zakona o društvih, da ima zveza dva zakonita zastopnika.
Dopolnilo se od osnovnega besedila razlikuje le glede ugotovitvenega sklepa, zato delovna skupina v preostalo besedilo ni posegalo, razen v toliko, da predsednika MDO PD ne izvolijo delegati. Temveč ga izvolijo predstavniki društev na seji MDO PD.
Vnos vseh teh dodatkov je povzročil, da se je spremenilo številčenje členov predloga statuta od 46. člena naprej.
Vodja Delovne skupine za pripravo Statuta PZS :
Borut Vukovič
|
v wordovi datoteki
v datoteki pdf