V borbo, Štirinajsta, juriš!
naj se razlega prek sveta! Dvignimo puške in naprej junaško vsi za komandantom v boj naprej. (najbolj znan refren Pesmi XIV. divizije)
Patronat nad planinsko potjo je pred leti prevzel S MDO, za vzdrževanje poti pa skrbijo društva preko katerih trasa poteka. Vsako leto bo meddruštveni odbor za obnovo poti prispeval del sredstev. Želimo, da bi sedanjim in prihodnjim rodovom ohranili vsaj del takratne epopeje in jim omogočili spoznavanje lepot pokrajine.
Za prijeten začetek v Sedlarjevem (žig št. 1) so poskrbeli udeleženci Pohoda mladosti, ki so odšli v Kumrovec. Člani matičnega planinskega društva in moški pevski zbor so pripravili prisrčen kulturni program. Čakala nas je 21 km dolga pot do planinske koče na Bohorju. V lepem sončnem vremenu smo hodili skozi vasi Polje ob Sotli, Vrenska Gorca, Zeče in preko Klak prispeli v Pilštanj (žig št. 2). Predsednik Turističnega društva Pilštanj in domačin Andrej Kolar nas je popeljal skozi kraj in nam slikovito predstavil bogato zgodovino. Seveda nismo ostali brez pristne drnulove marmelade, drnulovega kompota in različnih pijač, ki jih kuha družina Zakošek iz plodov drena.
Pranger v Pilštanju
Do Lesičnega je naša pot vodila predvsem po lokalni cesti, od tu naprej pa po gozdnih poteh in kolovozu. Ob poti so številni spomeniki v spomin bojem XIV. divizije. Najhujšo strmino smo premagali do domačije Leskošek (žig št. 3), kjer nas je mladi gospodar pričakal z živahno glasbo in svojo gostoljubnostjo. Čeprav dokaj blizu urbanega naselja, je še vedno brez ceste. Bohor prekrivajo bogati gozdovi. V preteklosti je bilo tod tudi nekaj gozdarskih hiš in na temeljih ene od njih stoji domačija Tovornik, kjer so nas prijazno pogostili z ocvirkovko. Tudi žejnih nas niso pustili naprej. S hojo smo nadaljevali do Bresta, kjer se planinska pot XIV. divizije priključi Zasavski planinski poti. Po celodnevni hoji smo si v Planinski koči na Bohorju (žig št. 4) privoščili toplo malico in se z avtobusnim prevozom, ki nam ga je donirala Občina Podčetrtek, odpeljali na izhodišče - v Sedlarjevo.
Udeleženci iz desetih društev smo si bili enotni, da se prihodnje leto, zadnjo soboto v maju, zopet vidimo in nadaljujemo etapo od tokratnega zaključka na Lisco oz. Lovrenc. Čudovita narava, ptičje petje so poskrbeli, da smo se prepustili uživanju in pozabili na vsakodnevne skrbi.
Besedilo in foto Manja Rajh
Udeleženci pohoda
|